Vlada prižgala zeleno luč za vložitev tožbe na Sodišče EU glede terana

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela odločitev, da se na Sodišče EU vloži tožbo zaradi ugotovitve ničnosti delegiranega akta, s katerim je Evropska komisija dodelila izjemo Hrvaški pri uporabi imena teran. Več podrobnosti bo čez pol ure podal kmetijski minister Dejan Židan.

Delegirani akt za dodelitev omejene izjeme je začel veljati v ponedeljek. Za Hrvaško je zgodba s teranom s tem končana, a Slovenija aktu odločno nasprotuje, zato je do konca avgusta napovedala tožbo proti Evropski komisiji, čemur je danes vlada prižgala zeleno luč.

Zgodba s teranom je izbruhnila aprila 2013 v okviru zasedanja kmetijskih ministrov EU v Luksemburgu. Potem ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran, je Hrvaška protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana.

Evropska komisija je tedaj izpostavila, da je teran na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na ta trg s tem imenom, ter da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla.

Kmalu po menjavi vodstva v komisiji novembra 2014 so se začeli neuradno omenjati načrti komisije za sprejetje delegiranega akta o teranu, ki naj bi bil brez vednosti Slovenije dogovorjen s hrvaško stranjo med pristopnimi pogajanji.

Tik pred lanskim božičem so nato viri pri komisiji izrazili obžalovanje, da Slovenija in Hrvaška nista uspeli najti skupne rešitve o teranu, ter za januar dejansko napovedali začetek procesa za dodelitev omejene izjemo Hrvaški pri uporabi imena teran.

teran.jpg

Evropska komisija trdi, da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino in da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja potrošnikov. Vztraja tudi, da deluje popolnoma v skladu z evropsko zakonodajo.

Slovenija se s tem ne strinja. Poleg negativnega učinka za slovenske proizvajalce terana izpostavlja nepregledno delovanje komisije, ki je po njenem mnenju tudi prekoračila svoje pristojnosti.

Kot še posebej problematično je Židan izpostavil dejstvo, da Evropska komisija z delegiranim aktom legalizira obstoječe nezakonito označevanje proizvodov in za nazaj legalizira kršitve pravnega reda EU.

Slovenija pri teh očitkih ni osamljena. Tudi Italija, Francija, Madžarska in Slovaška so prejšnji teden v Bruslju izrazile pomisleke zaradi presedana, ki ga z delegiranim aktom o teranu ustvarja Evropska komisija.