Višjim povprečninam in regresu za vse upokojence se obeta podpora poslancev

Poslanci danes razpravljajo tudi o noveli zakona o izvrševanju proračunov, ki bo zagotovila nekoliko višjo povprečnino za občine ter letni dodatek za vse upokojence. Za slednega bo iz pokojninske blagajne namenjenih dodatnih 21 milijonov evrov. Opozicija pa je opozorila, da bi bil ob boljši kondiciji javnih financ lahko ta znesek radodarnejši.

Po noveli bodo regres bodo dobili vsi upokojenci, njegova višina pa bo odvisna od višine njihove pokojnine; znesek se bo gibal od 400 evrov pri tistih, ki dobivajo do 430 evrov pokojnine, do 90 evrov, kolikor bo pripadlo upokojencem s pokojninami, višjimi od 760 evrov. Medtem je Alenka Bratušek (NP) vložila novelo zakona o uravnoteženju javnih financ, s katero je predlagala, da bi se dodatek upokojencem že letos izplačal v samo dveh višinah, in sicer 390 evrov za nižje pokojnine in 250 evrov za tiste z višjo pokojnino. A je matični odbor takšen predlog zavrnil.

Povprečnina za občine za letos se bo medtem po predlogu novele zakona o izvrševanju proračunov povišala s 530 na 533,5 evra, zagotovljen bo tudi poračun od 1. januarja naprej. Dvig povprečnine sledi obljubi zaradi povišanih stroškov dela v občinah, ki so posledica dogovora s sindikati javnega sektorja. Državni proračun bo dvig povprečnin stal 7,2 milijona evrov. Predlagani višini sicer nasprotujejo v občinskih združenjih, kjer opozarjajo, da ne pokriva dejanskih stroškov lokalnih skupnosti, kritični pa so bili tudi državni svetniki.

Andrej Šircelj iz SDS je dejal, da predlog zakona kaže pravi karakter vlade, ki daje drobtinice ljudem in stomilijonske vsote za iluzionistične projekte. "21 milijonov za upokojence je manj kot stane kilometer proge Koper-Divača," je poudaril. Po njegovih besedah je vlada mačehovska do ljudi in prešerna oziroma velikodušna do projektov.

Podobno je menila Alenka Bratušek in v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev opozorila na številne izdatke za različne projekte. Bratuškova je tudi apelirala na vlado, naj sede z občinami, najde skupni jezik in se dogovori za višino povprečnine.

Uroš Prikl iz DeSUS pa je opozoril, da moramo kljub temu, da javnim financam kaže vse bolje, še vedno zmanjševati strukturni primanjkljaj. Kot je dejal, se v DeSUS izogibajo sajenju rožic in grajenju gradov v oblakih, "a hkrati vedno svoje obljube tudi izpolnimo", je dodal. Je pa tudi sam ugotavljal, da žal vladi tudi letos ni uspelo skleniti dogovora z občinami. Zagato, ki se pojavi ob vsakokratnem zakonu o izvrševanju proračuna, pa je treba rešiti s sistemskimi rešitvami, je ob tem opozoril.

Kritiki so se pridružili tudi v NSi, kjer pa predlogu, ki prinaša minimalne izboljšave na področju varnosti upokojencev in financiranju občin, ne bodo nasprotovali. Kritični so, ker se povprečnino določa s tem zakonom, namesto da bi država sledila zakonu o financiranju občin in metodologiji za izračun povprečnine. Dvig dodatka za upokojence bo le malenkost izboljšal njihov položaj, če želimo na dolgi rok zagotoviti dostojne pokojnine, pa je treba spremeniti pokojninski sistem, je opozoril Jožef Horvat.

Janko Veber (SD) je dejal, da bi bilo izplačilo dodatka v dveh višinah do upokojencev prijaznejša rešitev, a so zadovoljni tudi s tem, da se lahko letni dodatek upokojencem izplačuje v več višinah glede na njihovo pokojnino. Ob tem je Veber pozval, da se čim prej oblikuje demografski sklad, "seveda na način, da se ohrani premoženje, ki ga imamo še vedno v lasti, in da se ga po nepotrebnem in prepoceni ne razproda".

Miha Kordiš (ZL) je dejal, da predlogu zakona ne bodo nasprotovali. Nedvomno pa so dodatki k pokojninam bistveno prenizki, da bi lahko ublažili revščino med upokojenci, in bo treba potegniti bolj ambiciozne socialne poteze. Kordiš je bil ob tem kritičen tudi vladnih načrtov, tako za drugi tir kot tudi za nakup novih osemkolesnikov za vojsko.

Predlagana novela zakona določa tudi do 70 odstotkov predplačila na javnih razpisih za nevladne organizacije, kadar pogodbena cena ne preseže 20.000 evrov, in ko se projekt v celoti izvede v tekočem letu. To pomeni, da lahko ministrstva, občina in drugi državni organi nevladnim organizacijam, katerih dejavnosti, projekti ali programi so bili na javnem razpisu izbrani za sofinanciranje, izplačajo do 70 sredstev vnaprej, je pojasnila Urška Ban iz SMC, kjer rešitev pozdravljajo. S tem namreč rešujejo predvsem težave manjših nevladnih organizacij, ki nimajo sredstev, da bi jih zalagale, saj temeljijo večinoma na prostovoljnem delu.

Poslanska skupina nepovezanih poslancev je sicer v zvezi s to rešitvijo vložila dopolnilo, po katerem bi predplačilo zakoličili pri 50 odstotkih pogodbene vrednosti. Trenutno pa zakon o izvrševanju proračunov omogoča predplačila v višini 30 odstotkov pogodbene vrednosti.

DZ bo o dopolnilih in zakonu odločal v sredo v okviru glasovanj.