Vinjete na slovenskih cestah v uporabi že desetletje

Mineva deset let, odkar se voznikom osebnih vozil in motornih koles na slovenskih avtocestah ni treba ustavljati na cestninskih postajah. S 1. julijem 2008 so se namreč začele uporabljati vinjete. Dars jih je od tedaj prodal več kot 56,1 milijona, z njimi pa je zaslužil več kot 1,3 milijarde evrov, ki jih je namenil nadgradnji avtocestnega omrežja.

Uporabniki slovenskih cestninskih cest so pred desetimi leti lahko kupili le polletno vinjeto zelene barve. S prodajo je Dars takrat zaslužil nekaj več kot 60 milijonov evrov. V celem letu 2008 je sicer prihodek od vinjet in cestnine znašal skupno 201,62 milijona evrov.

Prva celoletna vinjeta je nosila letnico 2009. Tedaj se je v Darsov proračun nateklo 238 milijonov evrov, od tega 108 milijonov od vinjet, preostalo od tovornega prometa.

Prihodki od prodaje vinjet so se vsa nadaljnja leta stopnjevali, lani so se ustavili pri 180,4 milijona evrov. Letošnjih, modrih vinjet, je Dars od decembra lani do konec maja prodal 2,9 milijona.

Z rastjo prodaje vinjet raste tudi število glob. Darsovi nadzorniki so od uvedbe vinjet izrekli že 460.200 plačilnih nalogov. Najmanj voznikov so brez vinjete odkrili leta 2013, ko je bilo izdanih 41.600 nalogov, največ pa leta 2016, ko so jih izdali skoraj 56.900.

Kot so pojasnili na Darsu, prihodki od cestnin predstavljajo veliko večino vseh prihodkov družbe, iz teh prihodkov pa odplačujejo kredite, ki jih najemajo za gradnjo in obnovo avtocestnega omrežja. Odkar so v uporabi vinjete, je Dars prometu predal skupno 145 kilometrov novih štiripasovnih avtocest in hitrih cest.

V tem obdobju so celovito obnovili tudi nekaj več kot 300 kilometrov smernih vozišč avtocest in hitrih cest. V to številko sicer niso všteli letošnje obnove, ko naj bi obnovili rekorden obseg avtocest, in sicer 60 kilometrov smernih vozišč. Tri obnove bo Dars izvedel v sklopu rušenja cestninskih postaj.

Dars sicer trenutno upravlja in vzdržuje 617,7 kilometra avtocest in hitrih cest.