V zdravstvu pričakovanje hitrega oblikovanja vlade in ukrepanja

Predstavniki zdravniških organizacij po volitvah opozarjajo, da morajo stranke hitro oblikovati stabilno vlado in začeti z reševanjem enega večjih izzivov - zdravstva, ki se sooča s finančnimi težavami. V primeru, da se bo sestavljanje koalicije zavleklo, bo to še povečalo težave v zdravstvenem sektorju in podaljšalo čakalne dobe.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik je v izjavi ocenila, da si težko predstavlja, kako bodo stranke po volitvah sestavile levo ali desno vlado, zato se boji, da bomo še dolgo časa brez izvršne oblasti. "To me najbolj skrbi", je dejala. Programi strank se sicer na področju zdravstva zelo razlikujejo in stranke bodo z njihovim združevanjem težko dosegle tisto, za kar si prizadevajo zdravniki.

Za najbolj pereče probleme po njenem mnenju še dolgo ne bo rešitev, med drugim za to, kako bodo delovale zdravstvene ustanove, kako se bo delil denar, kdo bo spreminjal očitno slabo narejene zakone. Odprtih je veliko vprašanj in če se vlada ne bo hitro formirala in se začela resno pogovarjati in ukrepati, se bo zdravstvu pisalo še slabše, je opozorila.

Med največjimi izzivi je Čebašek-Travnikova izpostavila pomanjkanje denarja. "Poleg tega bo treba resno zarezati v organizacijo in delovanje zdravstvenih ustanov," je dodala. Treba bo spremeniti plačna razmerja, omogočiti nagrajevanje po opravljenem delu in več dela tistim delavcem, ki so pripravljeni delati več. "Vse to, kar je sedanji zakon o zdravstveni dejavnosti prepovedal ali omejil, bo treba čim prej sprostiti, če želimo skrajšati čakalne vrste," je še poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Glede na to, da je predvsem leva opcija tista, ki zagovarja javno zdravstvo, je za državljane bolje, da bi se oblikovala levosredinska vlada, pa je ocenil direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. Nenazadnje imamo tudi v ustavi opredeljeno, da smo socialna država, to pa bi lažje ostali z levosredinsko vlado, je dodal.

Tudi Mezek se je strinjal, da bi dolgotrajno sestavljanje vlade še poslabšalo razmere v zdravstvu, ki je v slabi finančni kondiciji. "Zdravstvo še vedno občuti posledice napačne odločitve iz lanskega leta, ko smo cene zdravstvenih storitev znižali na tiste iz leta 2014," je spomnil. Zdravstvo je zaradi tega v finančno vse težjem položaju, zato bo po njegovih besedah nujno, da se vlada čim prej oblikuje, nujno pa bo tudi, da bo spoznala, da zdravstvo potrebuje več sredstev.

Reševanje zdravstva s preganjanjem korupcije, učinkovitejšim vodenjem in cenejšimi nabavami sicer pomaga, vendar pa, teko Mezek, še zdaleč ne zadošča. Tudi čakalne vrste so vse daljše, kar po njegovem mnenju kaže na pomanjkanje sredstev. "Prepričan sem, da so zavarovanci pripravljeni plačevati več, saj so v to že primorani, ko zbolijo," je še poudaril.

Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Igor Muževič medtem meni, da si volivci očitno ne želijo nadaljevanja poti sedanje vlade, ena od tem, ki je vplivala na slabo oceno njihovega dela, pa je bila po njegovem prepričanju gotovo zdravstvo. Ne glede na to, ali bomo imeli levosredinsko ali desnosredinsko koalicijo, bo nujno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše program, ki se bo odmikal od dosedanje zdravstvene politike. Kot je dejal, si želi bolj proevropskega programa, ki bo oblikovan podobno kot v skandinavskih državah.

Trenutno se k temu nagibajo predvsem stranke z desnega pola, desnosredinska koalicija pa bi bila za zdravstveni sistem najbrž nekoliko bolj varna, je dejal. Politično nestabilna situacija in krhka koalicija bi pomenile še nadaljnje poslabševanje razmer v zdravstvu, je pristavil.

Kot najnujnejši ukrep je predlagal možnost proste izbire bolnikov, da gredo k licenciranemu izvajalcu, ne glede na to, ali dela v zasebnem ali javnem sektorju. Drugi korak pa je uvajanje finančnih spodbud izvajalcem glede na izide zdravljenja.