REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V slovenski ustavi bo odslej zapisana pravica do pitne vode

V slovenski ustavi bo odslej zapisana pravica do pitne vode

Poslanci bodo v četrtek odločali o vpisu pravice do pitne vode v ustavo. Prva pobuda za vpis sega v leto 2013, zdaj pa so poslanci tik pred odločitvijo. Slovenija bo tako poleg Slovaške druga država EU, ki bo zaščitila vire pitne vode na najvišji ravni.

Prvo pobudo za vpis je maja 2013 na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo podal takratni poslanec Pozitivne Slovenije Brane Golubović. Konkreten predlog za spremembo 70. člena ustave je marca 2014 vložila skupina poslancev nekdanje vladne koalicije (PS, SD, DL in DeSUS) s prvopodpisanim Golubovićem.

Odločanje o pobudi so prekinile predčasne volitve, a je podoben predlog aprila lani v državni zbor oddala skupina poslancev iz poslanskih skupin ZaAB, DeSUS, SD in ZL. Ustavna komisija je nato ustanovila strokovno skupino, ki se je opredelila do predloga za zapis pravice do čiste vode v ustavo.

V začetku letošnjega leta je Civilna iniciativa za Slovenijo in za svobodo za peticijo za vpis neodtujljive pravice do vode v ustavo zbrala preko 55.000 elektronskih podpisov, okrog 3500 državljanov je peticijo podpisalo pisno.

Maja je zeleno luč vpisu v ustavo dal tudi državni svet, ustavna komisija pa je v istem mesecu DZ predlagala začetek postopka o spremembah ustave, s katerimi bi vanjo zapisali in opredelili pravico do pitne vode. DZ je temu predlogu brez glasu proti sledil julija. Ustavna komisija je na podlagi stališča DZ izoblikovala besedilo predloga dopolnitve ustave.

Poslanci imajo tako sedaj na mizi predlog ustavnega zakona, s katerim bi v 70.a člen ustave zapisali, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

Po daljši razpravi na seji ustavne komisije so poslanci predlagali tudi zapis, ki določa, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. S tem so popravili prvotno besedilo, po katerem bi oskrbo z vodo zagotavljala država prek neprofitne javne službe, kar pa je naletelo na nasprotovanje gospodarstva in občin.

Ustavni zakon mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino, torej z najmanj 60 glasovi. Če bo sprejet, ga mora DZ v osmih dneh tudi razglasiti, kar bodo poslanci predvidoma storili na izredni seji 25. novembra. Po spremembi ustave pa bo treba ustrezno uskladiti tudi preostalo zakonodajo.

Slovenija je bogata z vodnimi viri in po količini vode ena najbogatejših evropskih držav, vendar ta količina prostorsko ni enakomerno porazdeljena. Letno se po ozemlju Slovenije v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode, kar je na prebivalca skoraj štirikrat več od evropskega povprečja. Vodno bogastvo Slovenije so tudi izviri, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja, navaja statistični urad.

Generalna skupščina Združenih narodov je že leta 2010 razglasila pravico do pitne vode kot temeljno človekovo pravico, interpretacija te pravice pa se med državami razlikuje. Civilne iniciative so leta 2013 po vsej Evropi zbirale podpise proti evropski direktivi o podeljevanju koncesij. Takrat je peticijo podpisalo 1,5 milijona državljanov EU, kar je vodilo do umika direktive.

Civilne pobude so aktivne tudi v drugih državah EU. Tako so v Italiji leta 2011 nasprotniki privatizacije vodnih virov umik privatizacije dosegli na referendumu, v Belgiji pa si civilne iniciative skoraj desetletje prizadevajo za vpis pravice do vode v ustavo. Kot do zdaj edina je področje vode na ustavni ravni po dostopnih informacijah uredila Slovaška in prepovedala določene vidike izvoza vode iz države. Ta prepoved velja za izvoz po cevovodih ali v velikih rezervoarjih, ne pa za plastenke oz. za vodo za osebno uporabo.

V Sloveniji je oskrba s pitno vodo in uporaba vodnih virov urejena prek podeljevanja koncesij gospodarskim družbam, s prodajo živilskih podjetij tujim lastnikom pa se v upravljanje tujim podjetjem za nekatere vodne vire prenesejo tudi koncesije.

Po napovedih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) bo v prihodnosti pomanjkanje vode resen svetovni problem. Organizacija ugotavlja, da se bo povpraševanje po vodi do leta 2050 povečalo za 55 odstotkov, posledično pa naj bi skoraj polovica svetovnega prebivalstva živela v pomanjkanju vode. V OECD so obenem predvideli tudi znatno poslabšanje kakovosti vode do leta 2050.

Delite članek