nedelja, 24. november 2024 leto 29 / št. 329
V prvih nestrankarskih odzivih na volitve previdnost in skepsa glede oblikovanja koalicije
Prvi odzivi na nedeljske parlamentarne volitve, kjer je s 25-odstotno podporo volivcev slavila SDS, prihajajo tudi iz nestrankarskih oz. nepolitičnih sfer. Večina jih meni, da bo sestavljanje nove vlade glede na razmerja moči in število stranka, ki so se uvrstile v DZ, zapleteno. Nevladniki pa upajo, da SDS ne bo uspelo sestaviti vlade.
Gospodarstvenikov vseh stanovskih združenj rezultati volitev niso presenetili. Bo pa veliko kombinatorike pri sestavljanju vlade. Vsi si želijo, da bi se ta oblikovala čim prej ter da bo imela nova koalicija jasno zapisane prednostne naloge, ki se jih bo nato tudi držala.
To, da so volitve prinesle veliko zahtevne kombinatorike, sta se strinjala tako generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc kot generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. "Z zanimanjem bomo počakali na možne kombinacije," je dejala Šmučeva.
Po mnenju predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branka Meha je pomembno, da bo vlada čim prej operativna. A pri tem bo najbolj pomembno to, kakšen bo program oz. ključni cilji vlade, sta ocenila Šmučeva in Smole.
Ker bo vlado težko oblikovati, so po mnenju izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov Gorana Novkovića možne ali nove predčasne volitve ali velika čezideološka koalicija. "V nasprotnem primeru bodo največji poraženci prebivalci Slovenije," je ocenil.
Tudi ekonomistov rezultati volitev niso presenetili. Ne glede na to, kakšna bo nova vlada, bo morala državo pripraviti na pretrese v prihodnosti, ki nedvomno prihajajo. Ali bo nova vlada bolj usmerjena v trošenje ali v varčevanje, pa bo treba počakati na izoblikovano koalicijo.
Slovenija je dobila t.i. mavričen parlament oz. parlament, ki je zelo segmentiran, je za STA menil analitik KD Skladov Primož Cencelj. Po njegovem mnenju se bo izoblikovala leva ali levosredinska vlada. Pri njej bo ena prvih na vrsti odločitev, kako nahraniti apetite zlasti javnega sektorja, ki je zamrznil stavko - ali bo vlada nagnjena k trošenju ali bo te apetite zavirala in se posvetila zniževanju dolga.
Očitno bodo za sestavo vlade potrebne štiri ali pet strank, kar vodi v "komplicirano vlado", je menil. A zanjo je pričakovati, da ne bo bistveno spremenila kompasa, ki ga je imela država v preteklih štirih letih, je dodal. "Takšno vlado bo verjetno težko sestaviti, še težje voditi, še posebej, če bi si želeli sprememb - potrebnih bo veliko kompromisov in usklajevanja," je dodal Stanovnik.
Podobno kot gospodarstveniki in ekonomisti razmišljajo tudi predstavniki javnega sektorja. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj meni, da smo priča relativno zapleteni volilni aritmetiki, ki bo zelo zapletla sestavljanje nove vlade in bo vplivala na njeno politično stabilnost.
Dejal je, da sicer za Sviz ni bistveno, kdo bo v prihodnji vladni ekipi, a glede na izkušnje meni, da bi Janševa vlada peljala v globlje konflikte in zaostrovanje v času pogajanj. Napovedal je, da v Svizu ne bodo odstopili od ciljev in zahtev, ki so jih oblikovali že pod zdajšnjo vlado. Od njih ne bodo odstopili "tudi za ceno resnih konfliktov z vlado, katerakoli že bo", je zatrdil.
Predsednik konfederacije Pergam Jakob Počivavšek pa je dodal, da so stališča sindikatov javnega sektorja jasna in bodo v vsakem primeru zahtevali, da se pogajanja nadaljujejo na točki, kjer so bila prekinjena. Glede na to, kako so se razporedili glasovi volivk in volivcev, pričakuje, da bo sestavljanje koalicije nedvomno zelo zahtevno in je vprašanje, kakšna bo koalicija, do katere bo prišlo.
Da bo sestavljanje vladne koalicije dolgotrajno in mukotrpno ne glede na to, ali bo vlado sestavljal zmagovalec volitev prvak SDS Janez Janša ali drugouvrščeni Marjan Šarec, se strinjata tudi politična analitika Alem Maksuti in Matevž Tomšič. Presenetila ju je vrnitev SNS v parlament, kar Tomšič pripisuje predvsem splošnemu protimigrantskemu duhu v Evropi.
V nevladnih organizacijah pa upajo, da SDS ne bo uspelo sestaviti vlade. Kot so dejali, v tem primeru ni mogoče pričakovati nič dobrega za nevladne organizacije, ki se borijo za človekove pravice, svobodo izražanja in pravno državo, menijo. Bojijo se tudi prekinitve financiranja njihovih programov.
Črnogledi so tudi v Sindikatu Mladi Plus. Po besedah predsednice sindikata Tee Jarc bo ob zmagi SDS problematika prekarnosti potonila v pozabo. "Tak rezultat za mlade ne bo pomenil pozitivne prihodnosti," je poudarila.
Tokratne volitve nimajo pravega zmagovalca, saj SDS ni uspelo bistveno popraviti rezultata iz volitev leta 2014, imajo pa "absolutnega poraženca", to je DeSUS, ki je prepolovil število poslancev, v analizi volitev pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon. Ugotavlja tudi, da tokrat ni prišlo do izrazite mobilizacije volivcev na nobeni strani.