V Prekmurju nov poskus pridobivanja plina s postopkom hidravličnega lomljenja bolje poznanega pod imenom fracking

Na petišovskem polju se morda obetajo nove hidravlične stimulacije vrtin. V civilni iniciativi se nameravajo Geoenergu po robu postaviti le ob podpori občinskih svetnikov.
Arso je minuli ponedeljek objavil vlogo družbe Geoenergo za restimulacijo plinskih vrtin na Petišovskem plinskem polju s hidravličnim lomljenjem. Civilna iniciativa je že napovedala, da se bo uprla – a po besedah njenega predstavnika in lendavskega svetnika Mihaela Kasaša le v primeru podpore občinskega sveta.

"V kolikor ne bom imel podpore večine v občinskem svetu se sam nikakor in pod nobenim drugim pogojem ne bom angažiral za poskus preprečitve. Če tudi vi menite da bi bilo bolje da se tako ravnanje ne nadaljuje, mi prosim to sporočite s povratnim sporočilom," Kasaš sporoča svetnikom.

Podporo pa je Kasaš po poročanju STA zaenkrat prejel le s strani Ivana Koncuta.

Obrazec vložili sredi lanskega leta

Pri družbi Geoenergo, ki je v polovični lasti Petrola in lendavske Nafte, razlagajo, da so obrazec za začetek predhodnega postopka stimulacije aktivnih plinskih vrtin oddali že maja lani, saj so jih izkušnje izučile, da so tovrstni postopki lahko precej dolgotrajni. 

Iz previdnosti so torej pohiteli, četudi še niso bili prepričani, ali bo hidravlična stimulacija sploh potrebna, vlogo pa so sproti dopolnjevali, zadnjič 19. marca letos.

Kot poudarjajo, sta bili vrtini hidravlično stimulirani že leta 2011, ker pa je od izgradnje vrtin pa do začetka proizvodnje minilo šest let, so se menda vseskozi zavedali možnosti, da bo potrebna vnovična hidravlična stimulacija, in s tem tudi seznanili javnost.

Novembra lani so za naš medij sicer povedali, da nove hidravlične stimulacije na petišovskem polju niso niti predvidene niti izključene.

Nenevaren postopek?

Za pripravo tekočine za hidravlično lomljenje naj bi zdaj uporabili 10.000 kubičnih metrov vode, ki ji bodo dodani še kalijev klorid oziroma natrijev klorid, pesek, keramiko in aluminijev oksid.

Tlak, s katerim bodo zmes silovito usmerili v vrtino, bo medtem znašal med 600 in 900 barov.

Okoljevarstveniki v strahu pred zloglasnim frackingom opozarjajo na škodljive učinke na okolje, a v družbi zagotavljajo, da gre pri tem za nenevaren postopek, ki naj bi ga izvajali v enakem obsegu kot pred leti.

Obdelava vrtin naj ne bi potekala sočasno, poseg pa po njihovih besedah ne bo vplival na tamkajšnje vodno stanje.

"Povratno tekočino iz lomljenja se bo ujelo v mobilno cisterno in eventuelno uporabilo še za lomljenje druge vrtine, oziroma po uporabi oddalo osebam s pooblastilom za ravnanje z odpadki," dodajajo pri Geoenergu, ki neočiščeni plin iz vrtin na petišovskem polju od novembra lani prodaja hrvaški naftni družbi Ina.

Postopek bo sicer lahko stekel šele po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja ter po temeljitem pregledu opreme, same priprave na lomljene pa naj bi terjale okvirno največ dva tedna.

Članek omogoča: SOBOTAINFO