V ponedeljek v Ljubljani protest zaradi represivnih zakonov

Državni zbor bo na februarskem zasedanju obravnaval tudi vladni predlog novele zakona o občinskem redarstvu. Občinskim redarjem je pooblastila pred desetletjem določil krovni zakon, z leti pa so dobili vrsto novih pristojnosti. Ob vsem tem tudi iz redarskih vrst prihajajo opozorila, da bi morali okrepiti njihovo usposabljanje.

Spremembe zakona o občinskem redarstvu se sprejemajo deset let od sprejetja osnovnega zakona. Ta od uveljavitve s 1. januarjem 2007 še ni bil spremenjen. Tako kot v aktualnem zakonodajnem postopku pa so bili tudi pred desetletjem živi pomisleki ob pooblastilih, ki jih zakon daje redarjem, saj so nasprotniki svarili, da se ustanavlja "lokalna policija".

Do sprejetja zakona o občinskem redarstvu sta opravljanje nalog občinskega redarstva občinam nalagala zakon o varnosti cestnega prometa in zakon o lokalni samoupravi. Glede na analizo ob pripravi zakona o redarstvu so bila občinska redarstva kot organizacijske enote občinskih uprav organizirana v 23 občinah, še v 11 pa so imeli sistemizirana delovna mesta občinskih redarjev. Po podatkih Združenja občinskih redarjev je bilo v januarju 2004 v slovenskih občinah 143 občinskih redarjev, največje število v mestnih občinah, od tega največ, 40, v Mestni občini Ljubljana.

Po ocenah sindikata na terenu aktivnih okoli 185 redarjev

V skladu z zakonom o občinskem redarstvu so morale občine z odlokom ustanoviti eno od oblik občinskega redarstva, in sicer mestno ali občinsko redarstvo, več občin lahko ustanovi medobčinsko redarstvo kot skupni organ občinske uprave, lahko pa naloge opravlja občinski redar kot pooblaščena uradna oseba.

Zbirnih podatkov, koliko občinskih redarjev danes deluje v 212 slovenskih občinah, ni. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo, zakon ne daje podlag za vodenje tovrstnih evidenc, zaradi česar teh podatkov ne vodijo. V Sindikatu občinskih redarjev Slovenije pa ocenjujejo, da jih je na terenu aktivnih okrog 185.

Policijska akademija, ki v okviru notranjega ministrstva izvaja program strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja občinskih redarjev, je sicer od 26. novembra 2007 usposobila skupaj 296 občinskih redarjev, največ v letu 2008, in sicer 135. V naslednjih letih jih je usposabljanje in preizkus znanja opravilo manj, po nekaj deset ali še to ne. Kot je pojasnila Karmen Cesar iz Sindikata občinskih redarjev Slovenije, mora namreč redar pripravnik v enem letu po zaposlitvi opraviti strokovno izobraževanje za občinskega redarja, nato pa vsake tri leta še obdobno usposabljanje.

Po podatkih ministrstva za javno upravo ima 197 občin občinsko redarstvo organizirano v 38 skupnih občinskih upravah. Nekatera vključujejo zgolj dve občini, tako imata denimo skupno medobčinsko redarstvo občini Piran in Ankaran, pa Tabor in Vransko ter Nova Gorica in Brda. Nekatera druga so precej večja. V Spodnjem Podravju so se povezali Mestna občina Ptuj ter še 21 občin, skupaj z Mestno občino Maribor pa ima redarstvo še 17 občin.

Občinsko redarstvo skrbi za javno varnost in javni red na območju občine ter je pristojno za nadzor varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih, varovanje cest in okolja v naseljih in občinskih cest zunaj naselij, skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine ter za vzdrževanje javnega reda in miru.

Karmen Cesar iz Sindikata občinskih redarjev Slovenije je za STA pojasnila, da zakon o občinskem redarstvu določa pooblastila redarjev. Pristojnosti - po letu 2007 so pridobili vrsto novih - pa jim nalagajo materialni zakoni, kot sta zakon o pravilih cestnega prometa in zakon o cestah.

Cesarjeva, sama občinska redarka že 18 let, je spomnila, da so sprva občinski redarji kot služba v okviru lokalne samouprave delovali preventivno, lahko so izrekli opozorilo in, če je bilo potrebno, seznanili pristojne na občini, da so ukrepali. Kasneje so dobili nove naloge in če so se ob začetku ukvarjali predvsem z nadzorom mirujočega prometa, so se z leti njihove pristojnosti razširile še na naloge v tekočem prometu.

Več pristojnosti včasih vodi v več konfliktnih situacij

Ker imajo redarji toliko več pristojnosti, je stikov in komunikacije z občani več in s tem je tudi večja možnost konfliktnih situacij, pravi Cesarjeva. Ugotavlja, da ljudje pogosto redarje še vedno vidijo predvsem kot tiste, "ki listkajo", in so manj občutljivi, če jih ustavi policist, kot če jih redar. A je pri tem, kako se bodo takšne situacije razvile, po njenih besedah veliko odvisno tudi od redarja samega.

Pri tem ugotavlja, da pri redarjih manjka izobraževanja o veščinah, kako ravnati in se odzvati v konfliktnih situacijah. V sindikatu pa ob predlaganih spremembah zakona o občinskem redarstvu opozarjajo tudi, da občinski redarji niso dovolj usposobljeni za uporabo prisilnih sredstev. Po navedbah Cesarjeve takšnih situacij k sreči ni veliko, verjetno pa so pogostejše v večjih mestih.

Z novelo naj bi veljavni zakon uskladili z nekaterimi predpisi, ki so bili sprejeti ali spremenjeni v vmesnem času. Po navedbah predlagatelja se vrste pooblastil občinskim redarjem ne spreminjajo, spreminjajo pa se pogoji za uporabo telesne sile in plinskega razpršilca.

Sindikat redarjev je skupaj s Konfederacijo slovenskih sindikatov poslance ob tem še pozval, naj se tudi za občinske redarje uzakoni pravna in psihosocialna pomoč in se jih vključi v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Želijo si tudi, da bi postopek v zvezi z oceno uporabe prisilnih sredstev pri njih uredili na način, kot je predviden v policijski zakonodaji.

Pred torkovo obravnavo v DZ bodo nevladne organizacije v ponedeljek v Ljubljani (med 16. in 18. uro na ploščadi nasproti parlamenta) organizirale protest proti predlogu sprememb zakona o nalogah in pooblastilih policije ter zakona o občinskem redarstvu. Na njem bodo tako javnost kot poslance opozorili na nevarne demagoške posledice sprejetja teh represivnih zakonov, so sporočili.

V okviru redne februarske seje bo DZ v torek razpravljal o predlogu novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je v javnosti naletel na številne očitke, da policiji daje možnost prekomernega zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Z novelo zakona o občinskem redarstvu pa se bo občinskim redarjem dala možnost ugotavljanja identitete osebe ter uporabe telesne sile in plinskega razpršilca.

Z novelama se redarje spreminja v lokalne policiste, policistom pa podeljuje novo orožje, kot sta električni paralizator in vojaška oprema, ter številna orodja za množični nadzor državljanov, med katerimi izstopata avtomatični nadzor registrskih tablic v prometu in uporaba brezpilotnih letal, so opozorili v civilno-družbeni pobudi Skupina za varnost državljanov.

Kot opozarjajo, ta nova orodja in pooblastila predstavljajo grobo kršitev z ustavo zagotovljenih temeljnih človekovih pravic, ki pod pretvezo večje varnosti vodijo v državo nadzora, hkrati pa predstavljajo tudi izredno nevarnost političnih zlorab teh pooblastil.

Ker vlada ni prisluhnila pomislekom javnosti in nevladnih organizacij, bo Skupina za varnost državljanov v sodelovanju s Piratsko stranko in Solidarnostjo v ponedeljek med 16. in 18. uro na ploščadi nasproti parlamenta organizirala javna protest s kulturno-umetniškim poudarkom.