V NSi predlagajo avtentično razlago členov zakona o kazenskem postopku o zastaranju prisluhov

Poslanci NSi so v parlamentarni postopek vložili predlog za avtentično razlago členov zakona o kazenskem postopku, iz katere bi izhajalo, da je dveletni rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon na podlagi dokazov, pridobljenih iz prikritih preiskovalnih ukrepov, zgolj instrukcijski. Predlog prihaja po odločitvi v zadevi Janković.

Kot je znano, je preiskovalna sodnica na predlog zagovornika ljubljanskega župana Zorana Jankovića odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Jankoviću so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014, čemur so več kot leto pozneje sledile hišne preiskave, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca letos, torej več kot dve leti po prisluhih. To je preiskovalno sodnico vodilo k omenjenemu sklepu, pri čemer se je sklicevala na 153. in 154. člen zakona o kazenskem postopku ter nedavno odločbo ustavnega sodišča.

Zakonodaja namreč določa, da če tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v dveh letih po koncu izvajanja ukrepov ne poda takšne izjave, preiskovalnemu sodniku preda celotno gradivo, zbrano s temi ukrepi. Gradivo se pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči.

Na tožilstvu so si v skladu z dosedanjo sodno prakso razlagali, da v primeru Janković do uničenja dokazov ne more priti, saj nikoli niso napovedali zaustavitve postopka, nasprotno, na pristojno sodišče so vložili predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, ki jim je sodišče ugodilo in izdalo odredbo za opravo teh dejanj. Kazenski pregon po njihovem mnenju pomeni "vsakršno aktivnost državnega tožilstva, usmerjeno v pregon storilca kaznivega dejanja".

Vendar se preiskovalna sodnica ni strinjala s to razlago. Po mnenju sodnice, ki se sklicuje na odločbo ustavnega sodišča, začetka kazenskega pregona denimo ne predstavlja zahteva za odredbo ali sama izdaja odredbe za hišno preiskavo, pač pa se kazenski pregon začne z ustreznim aktom državnega tožilca. "To je lahko obtožnica, zahteva za izdajo soglasja za vložitev neposredne obtožnice ali pa zahteva za preiskavo," piše v sklepu preiskovalne sodnice, ki sicer še ni pravnomočen, tožilstvo se je nanj pritožilo.

Na ministrstvu za pravosodje so se strinjali s tožilstvom, da odločitev preiskovalne sodnice odstopa od dosedanje sodne prakse in napovedali, da bodo, če bo odločitev potrjena tudi na drugi stopnji, nemudoma pristopili k spremembi zakona, saj bi takšna interpretacija zakonskih določb nesporno in nesorazmerno omejila preiskavo in pregon vseh zahtevnih oblik kriminalitete.

V NSi pa so jih zdaj prehiteli kar s predlogom za avtentično razlago zakonskih določb, v kateri bi jasno zapisali, da je treba dveletni rok razumeti kot instrukcijski. Če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon, se lahko pridobljeno gradivo v postopku uporabi kot dokaz tudi, če so zahteva za preiskavo ali obtožnica oz. obtožni predlog vloženi po poteku tega roka, izhaja iz predloga avtentične izjave.

Ob tem se sklicujejo na obrazložitev predlagatelja zakonskih določb pred njihovim sprejetjem, ki je zapisal, da je členi urejajo situacijo, ko državni tožilec po izvajanju ukrepov izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona.

Razlaga, po kateri je treba uničiti dokaze v dveh letih po koncu izvajanja ukrepov, če tožilec ne vloži navedenih aktov, bi bila nesorazmerna, saj bi v nekaterih primerih celo sistemsko onemogočila izvedbo določenih kazenskih postopkov, so prepričani v NSi.