V javni razpravi noveli zakonov o lokalni samoupravi in lokalnih volitvah

V javni razpravi sta predloga novel zakonov o lokalni samoupravi in lokalnih volitvah. Ministrstvo za javno upravo je predloga objavilo na spletni strani e-Demokracija, pripombe pa je mogoče posredovati do 30. junija. Med predlaganimi rešitvami je tudi stalni termin rednih lokalnih volitev in ureditev reprezentativnosti za združenje mestnih občin.

Z novelo zakona o lokalnih volitvah želi ministrstvo določiti stalni termin rednih lokalnih volitev. Zaradi načina določanja datuma glasovanja se namreč ta po koledarju vseskozi pomika na zgodnejši termin.

Po novem bi bil predsednik državnega zbora še vedno tisti, ki razpisuje redne lokalne volitve in z odlokom določi točen datum glasovanja in datum začetka volilnih opravil, vendar pa bi bil pri tem omejen z zakonom, saj bi smel za datum glasovanja določiti drugo nedeljo v novembru. Drugi krog volitev pa bi se vedno opravil 14 dni po prvem krogu, doslej je namreč drugi krog najkasneje v 21 dneh razpisala Državna volilna komisija.

Ministrstvo tudi predlaga ukinitev volilne komisije volilnih enot in volilne komisije ožjih delov občin. Zaradi uvedbe informacijske podpore, ki jo državni organi zagotavljajo ob vsakih rednih lokalnih volitvah že od leta 2006, se namreč volilne komisije volilnih enot in ožjih delov niso uveljavile v praksi. Tam, kjer pa vztrajajo pri njih, podražijo volilni postopek in prispevajo k povečevanju napak v volilnem postopku ali pri ugotavljanju volilnih izidov, so navedli v obrazložitvi zakona.

Z novelo bi med drugim tudi sledili evropski direktivi tako, da ne bo več ovir za kandidiranje državljanov EU na volitvah v svete ožjih delov občin.

S predlogom novele zakona o lokalni samoupravi pa želi ministrstvo v skladu z odločbo ustavnega sodišča reprezentativnost omogočiti tudi Združenju mestnih občin. Sedanjo določbo, po kateri lahko združenje občin pridobi reprezentativnost, če je vanj včlanjenih najmanj 30 odstotkov občin, bi namreč dopolnili tako, da se za dosego statusa reprezentativnosti za mestne občine zahteva vključenost 50 odstotkov mestnih občin. Hkrati bi določili obveznost občine, da v primeru hkratnega članstva v več združenjih določi, katero združenje je reprezentativno.

Ministrstvo predlaga tudi spremembo določbe o ustanovitvi in delovanju interesne zveze občin. Zveza občin, prvenstveno namenjena izvajanju javnih služb na medobčinski ravni, namreč doslej v praksi ni zaživela. Zato predlagajo, da bi v zakonu podrobneje določili naloge, status in način delovanja ter poenostavili način njene ustanovitve.

Prav tako predlog po navedbah predlagatelja krepi vlogo ožjih delov občin s širitvijo nabora nalog, ki jih občine prenesejo na svete ožjih delov. Hkrati vpeljuje obveznost participativnega proračuna, kadar ima občina ustanovljene ožje dele občin, katerih svete volijo prebivalci na rednih lokalnih volitvah. Predlagatelj ob tem izenačuje status vseh ožjih delov občin, pri tem pa v ničemer ne posega v siceršnji položaj in vlogo ožjega dela občine, kot je bil zasnovan ob reformi lokalne samouprave, so še navedli v obrazložitvi.

Predlog tudi razširja pristojnost nadzornega odbora občine glede ravnanja s stvarnim premoženjem in predvideva spremembo pri načinu imenovanja vodje medobčinskega pravobranilstva. Po veljavni določbi ga določijo župani občin ustanoviteljic soglasno. Predlagatelj pa ocenjuje, da medobčinsko pravobranilstvo v ničemer ne odstopa od drugih skupnih občinskih uprav in zato ne zahteva drugačne, strožje ureditve.

Tako bi v zakon zapisali, da način izbire vodje medobčinskega pravobranilstva uredijo občine ustanoviteljice z odlokom o ustanovitvi medobčinskega pravobranilstva v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence. Hkrati se predlaga še ureditev postopka izvensodne poravnave. Nekatere spremembe pa so posledica uskladitve z drugimi zakoni.