V izolski bolnišnici pomanjkanje kadrov čutijo na vseh oddelkih

Tako kot marsikatero bolnišnico po državi pomanjkanje kadrov pesti tudi izolsko, kjer primanjkuje tako zdravniškega kadra kot kadra zdravstvene nege. Pomanjkanje kadrov sicer čutijo na vseh oddelkih, rešitev težav pa iščejo na različne načine, tudi prek sodelovanja z obalnimi zdravstvenimi ustanovami.

V Splošni bolnišnici Izola (SBI) imajo tako pomanjkanje zdravniškega kadra kot tudi kadra zdravstvene nege. Kadrovsko pomanjkanje pa se dotika tudi ostalih nezdravstvenih služb, so pojasnili za STA.

Pomanjkanje čutijo na vseh oddelkih, čeprav o točnih številkah ne morejo govoriti. Kot so navedli, zdravniška zbornica in zbornica za zdravstveno nego namreč nikoli nista uradno sprejeli kadrovskih standardov in normativov.

Na dan 31. december 2016 so v SBI sicer imeli, preračunano na polni delovni čas, 670,75 zaposlenega v breme bolnišnice ter še 78 polnih zaposlitev med pripravniki in specializanti. Skupaj z zaposlenimi, ki ne bremenijo bolnišnice, pač pa druge ustanove, kot denimo zavod za zdravstveno zavarovanje, pa so skupno dosegli 813 polnih zaposlitev.

Najdaljše čakalne dobe, na katere sicer, kot poudarjajo v SBI, vpliva več dejavnikov - med njimi so plan ter pogodba z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in prostorske kapacitete, v manjši meri pa tudi kader - so trenutno za operacije krčnih žil, preglede v revmatološki ambulanti, ultrazvok srca, preglede v alergološki in kardiološki otroški ambulanti ter endoskopske preiskave črevesja.

Na oddelku za kirurgijo je po oceni njegovega predstojnika Mladena Gasparinija glede na porast števila in teže obravnavanih bolnikov kadrovska zasedba za okoli 30 odstotkov manjša od optimalne.

Zdravniške vrste bo sicer okrepil priliv specializantov v prihodnjih letih, ki pa, kot je za STA poudaril Gasparini, tudi po zaključeni specializaciji potrebujejo še nekaj let dela, da postanejo povsem samostojni. Kadrovska stiska bo tako po njegovem najhujša še v naslednjih petih letih in se bo nato postopoma začela umirjati, če bo posluh za zaposlovanje mladih kadrov.

Po tragični smrti urologa avgusta lani ima izolska bolnišnica trenutno še vedno zaposlenega le enega specialista urologa ter tri zunanje izvajalce specialiste urologe za ambulantno dejavnost. Pri realizaciji ambulantnega programa so sicer v okviru plana in pogodbe z ZZZS, pravijo v SBI. Kot so dodali, pa še vedno potrebujejo in iščejo dva do tri specialiste urologe za zaposlitev za nedoločen čas.

Gasparini je ob tem opozoril, da so vsi urološki oddelki v Sloveniji podhranjeni in si zato praktično noben ne more privoščiti trajnega odhoda enega ali dveh specialistov. Kot je dodal, se za trajno rešitev dogovarjajo z univerzitetno ustanovo v sosednji državi, ki jim je ponudila enoletno zagotavljanje potrebnega urološkega kadra.

Z obstoječimi finančnimi viri se v SBI sicer maksimalno trudijo, da bi čimbolj zapolnili pomanjkanje zdravniškega kadra in kadra na področju zdravstvene nege, kakor tudi nezdravstvenega kadra.

Nov kader iščejo prek različnih kanalov. Tako objavljajo prosta delovna mesta na zavodu za zaposlovanje, spletnih straneh bolnišnice in zdravniške zbornice, na oglasnih deskah fakultet pa objavljajo vabila k sodelovanju. Sodelujejo tudi z bližnjo Ortopedsko bolnišnico Valdoltra in obalnimi zdravstvenimi domovi, pri čemer kandidatom za delo omogočajo vpogled v delovne procese in organizacijsko strukturo bolnišnice.

Poleg tega izvajajo mentorsko delo za področje pripravništva, specializacij in kliničnih vaj ter tako spoznajo mlad kader. Nenazadnje pa se SBI pojavlja tudi na zaposlitvenih sejmih, kjer promovirajo bolnišnico in organizirajo predavanja za zunanje kandidate.