REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V Franciji ob predsedovanju EU običajne, v Sloveniji menda nevarne: Zakaj je Janšo, ki deli in vlada, strah volitev?

V Franciji ob predsedovanju EU običajne, v Sloveniji menda nevarne: Zakaj je Janšo, ki deli in vlada, strah volitev?Janša gre proti predsedovanju Svetu EU s koalicijo voljnih. Vir: Twitter
Če se Franciji ugled ne bo zmanjšal zaradi volitev med predsedovanjem, potem se samo zato ne bo niti Sloveniji. Se bo pa Sloveniji še naprej zmanjševal ugled, ko bo tudi evropska javnost postala pozorna na osnovni moto Janševe vladavine, že več kot 2000 let 'recept' iz starega Rima: 'Deli in vladaj!'

Slovenski predsednik vlade, ki je pred tem redno gostoval na svoji strankarski televiziji Nova24TV se je tokrat pojavil na tretjem kanalu nacionalne televizije in posvaril ljudstvo, da bi bile predčasne volitve v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije katastrofa za državo.

Premier meni, da bodo posledice »plačevale tudi naslednje vlade, če si ugled zapravimo s tem, da se sami zrušimo.«

»Verjamem, da so nekateri zelo na koncu z živci, ker privilegiji, na katere so bili navajeni, niso več samoumevni,« je o svojem vodenju vlade dejal Janez Janša.

Po njegovem mnenju bi padec (njegove) vlade v tem trenutku pomenil to, da bi bila prvi del predsedovanja Svetu EU Slovenija v volilni kampanji in bi se ukvarjali sami s seboj.

Namesto da bi pomagali reševati težave drugih.

Po volitvah pa bi še dva ali tri mesece sestavljali vlado.

Uspešnost predsedovanja se sicer po Janševih besedah ne meri po številu obiskov v državi, ampak po tem, koliko stvari premakneš naprej in koliko prioritet realiziraš.

Uspešnost predsedovanja se sicer po Janševih besedah ne meri po številu obiskov v državi, ampak po tem, koliko stvari premakneš naprej in koliko prioritet realiziraš.

Slovenija je na evropski dnevni red prioritet dodala večjo odpornost EU na epidemije in podobne izzive ter vprašanje kibernetske varnosti.

Po njegovih besedah člani vlade v Bruslju vsak teden prevzemajo dosjeje za predsedovanje.

Ob tem pa se morajo, pravi, ukvarjati tudi s težavami z dnevnim redom sej v DZ. Spomnil je, da minuli teden poslanci niso izglasovali dnevnega reda redne seje parlamenta, na kateri bi morala biti vrsta zakonov.

Te točke bodo sicer uvrstili na izredno sejo prihodnji teden.

Blef Janše ni prepričal Zorčiča, ki ga je spregledal  Vir:Insajder.com
Blef Janše ni prepričal predsednika DZ Igorja Zorčiča, ki ga je spregledal. Vir: Insajder.com

Proti dnevnemu redu seje je glasoval tudi predsednik DZ Igor Zorčič, poslanec Nepovezanih poslancev (NeP).

»Predsednik DZ se v večini držav parlamentarne demokracije imenuje govornik. Je nekdo, ki skrbi za to, da zadeve normalno tečejo. Ne pa, da iz tega zganja strankarsko politiko ali otežuje sam postopek, kar se dogaja pri nas,« je prepričan Janša.

Janez Janša je med drugim opozoril, da je to, kar se v DZ vidi na površini, le del dogajanja.

»Velik del je v ozadju, kjer se prepričuje poslance, se jim grozi, se jih očitno tudi kupuje. Predvsem pa gre za strašen medijski pritisk,« je prepričan Janša.

Vlada, ki bo opravljala svoje posle, še naprej lahko vse delo, pomembno za EU, opravi tudi v času predsedovanja, so prepričani v Franciji, čeprav bodo volivci istočasno odločali tudi o predsedniku države.

Toda mnogi v Sloveniji ocenjujejo sedanji politični kaos v državi - popolnoma drugače.

Najbolj kričeč primer je seveda Francija, kjer bodo usodne splošne volitve naslednje leto sovpadle s predsedniškimi in predsedovanjem Francije Svetu EU v prvi polovici leta 2022.

Vendar Francija zaradi tega ni odločila ne razpisati volitev, prav tako pa ni odstopila od predsedovanje EU.

In zakaj ne?

Zato, ker bo ves čas imela delujočo vlado.

Vlada, ki bo opravljala svoje posle, še naprej lahko vse delo, pomembno za EU, opravi tudi v času predsedovanja, so prepričani v Franciji, čeprav bodo volivci istočasno odločali tudi o predsedniku države.

Poslanka demokratov Sabine Thiallye na primer meni, da bo istočasnost volitev in predsedovanja EU zgolj pomagala, 'da bodo evropske teme bolj v ospredju.'

Poslanka demokratov Sabine Thiallye na primer meni, da bo istočasnost volitev in predsedovanja EU zgolj pomagala, »da bodo evropske teme bolj v ospredju.«

V Schumanovi fundaciji ocenjujejo, da bo zato med francoskimi volitvami v ospredju vprašanje evropske avtonomije in suverenosti ter geopolitike, kar vse to je bilo osrednjega pomena v času mandata Emmanuela Macrona.

In niti besede o tem, da naj bi se zato »zmanjšal ugled države.« Kajti, zares – le kako lahko volitve, ki so »praznik demokracije«, zmanjšajo ugled neke evropske države?

Kje se skriva prava težava kaže pogled na Slovenijo od zunaj.

»Janševi kritiki opozarjajo, da so njegovi ukrepi zoper medije, ki jih ima za sovražne – podobni taktiki njegovega zaveznika, nacionalističnega madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána poroča France24.

Samo dan pred nastopom Janeza Janše na TV Slovenija je France24 objavila naslednje poročilo iz Slovenije: »Medtem ko je država dveh milijonov prebivalcev utrpela relativno visok odstotek smrti zaradi pandemije v primerjavi z drugimi članicami EU, so odstotki podpore javnosti za predsednika vlade padli najnižje odkar je marca leta 2020 zasedel položaj.«

»Janševi kritiki opozarjajo, da so njegovi ukrepi zoper medije, ki jih ima za sovražne – predvsem s prekinitvijo financiranja, kar je sprožilo tudi pozornost Bruslja – podobni taktiki njegovega zaveznika, nacionalističnega madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána poroča France24.

Nato opozarja, da se v Sloveniji na ulicah zbirajo tisoči protestnikov in zahtevajo »ustavitev diktatorja« ter »svobodo ljudem« in ob tem želijo »nove volitve.«

Devetnajsti protesti v Ljubljani
Devetnajsti protesti v Ljubljani. Vir: Twitter

»Če bo ustavna obtožba predsednika vlade uspešna, potem so predčasne volitve najverjetnejši rezultat. Toda tudi če bi trikratni predsednik vlade preživel, je verjetno nadaljevanje nestabilnosti ocenjuje France24.

Navaja tudi Janševo izjavo, da Slovenija »EU ne dolguje ničesar« in Janševo kritiko na račun članice pristojnega odbora EU, ki si je drznila razpravljati o medijskih svoboščinah v EU kot o - »preplačani evropski birokratki.«

»Nemška socialdemokratska poslanka Katarina Barley, članica tega odbora je dejala za AFP, da je obnašanje Janše enako 'najhujšemu nespoštovanju Evropskega parlamenta'. In to ni dobro sprejeto, kajti predsedstvo Sveta EU mora združevati in ne deliti.«

Če bi moralo predsedovanje EU res »združevati« članice, potem je seveda jasno, da imamo problem. Janša, ki je uspešno razdelil Slovenijo ne bo nič manj uspešen niti pri delitvi EU.

France24 nato navaja tudi ocene evropske tožilke Laure Codrute Kovesi, ki je Janševo vlado in Slovenijo kritizirala, ker je pokazala »pomanjkanje iskrenega sodelovanja.«

In nato France24 citira revijo Reporter, »edini konservativni tednik« na Slovenskem, ki prav tako ocenjuje, da je z »napovedjo vojne Bruslju« Slovenija »postala grdi raček EU.«

France24 opiše tudi zadnjo vladno odpoved tradicionalne razstave slik pred predsedovanjem Slovenije v EU, vse to pa zaradi enega samega umetnika – Arjana Pregla.

Oziroma zaradi njegove kritike Janševe vlade, ki ji njegova dela - niso všeč.

Ob tem pa naj bi predsednika slovenske vlade mučil še »glavobol« zaradi »non-paperja« o spremembi meja na Balkanu, ki je bil pripisan Sloveniji.

Če bi moralo predsedovanje EU res »združevati« članice, potem je seveda jasno, da imamo problem, sklene France24.

Janša, ki je uspešno razdelil Slovenijo ne bo nič manj uspešen niti pri delitvi EU.

Iz naštevanja problemov slovenske vlade, kot jih vidijo v tujini, je očitno, da je za predsednika vlade največja nevarnost izguba oblasti in njegova velika nepopularnost po katastrofalnem ravnanju v času pandemije, ne pa »zmanjšan ugled države.«

In že iz pregleda glavnih problemov slovenske vlade, kot jih vidijo tudi v tujini, je očitno, da je glavna težava predsednika vlade nevarnost izgube oblasti in velika nepopularnost med volivci, ki si jo je nakopal po katastrofalnem ravnanju v času pandemije covida-19, ne pa »zmanjšan ugled države.«

Nadaljevanje te politike pa bi res lahko pomenilo veliko zmanjševanje ugleda države.

Še več -, če se Franciji ugled ne bo zmanjšal zaradi volitev med predsedovanjem Svetu EU v začetku leta 2022, potem se samo zato ne bo niti Sloveniji.

Se bo pa Sloveniji seveda še naprej zmanjševal ugled, ko bo tudi evropska javnost v času predsedovanje Slovenje Svetu EU veliko bolj pozorna na enostranske in nestrpne poteze sedanjega predsednika vlade, katerega osnovni moto vladavine je več kot 2000 let znan »recept« iz starega Rima: »Deli in vladaj!«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek