V DZ ustanovljena delovna telesa in imenovani njihovi predsedniki

DZ je danes ustanovil odbore in komisije, ki bodo delovali v tem mandatu. Imenovali so njihove predsednike in podpredsednike, pri čemer so sledili predlogu s kolegija predsednika DZ. A soglasne podpore zanj ni bilo; zaradi predsedniškega mesta v odboru za zdravstvo, ki je pripadlo Levici, so mu nasprotovali v SDS in SNS, proti so bili tudi v NSi.

Predsednika v odboru za zdravstvo so si namreč želeli tudi v največji opozicijski stranki. Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je poudaril, da predlog razdelitve predsedniških mest ni uravnotežen niti ni v skladu z volilnim izidom ter dosedanjo parlamentarno prakso.

Kot je dejal, je bila želja za vodenje odbora za zdravstvo tako v SDS kot v Levici in bi bilo korektno, da bi glede na volilni izid prva izbirala največja opozicijska stranka ali bi morda odločili z žrebom. Vendar je v tem primeru odločila koalicija, kar je nekaj, česar doslej v parlamentarni praksi še ni bilo, je opozoril in dodal, da koalicija z vsakim korakom potrjuje mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe, da Levica ni opozicijska stranka.

S stališčem SDS soglaša tudi prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je poudaril, da je bila odločitev dosežena s preglasovanjem in se ni upoštevalo demokratičnih načel. Takšen način dela DZ ga skrbi, je dejal. Sicer pa so štiri podpredsedniška mesta, kolikor jih je pripadlo SNS, po njegovih besedah za poslansko skupino s štirimi poslanci "veliko, pravzaprav preveč".

Da bo status Levice velika ovira cel mandat, je menil vodja poslancev NSi Jožef Horvat. Zmotilo ga je še, da vse ostaja po starem, pri čemer je že leta govora, da bi bilo dobro, da bi DZ formiral odbor za prihodnost ali po zgledu nekateri držav odbor za digitalno ekonomijo in družbo. Po drugi strani pa je njegov strankarski kolega Matej Tonin napovedal glasovanje proti odloku, ker parlament dobiva preveliko število funkcionarjev; skupaj s predsednikom in podpredsedniki DZ, vodji poslanskih skupin in njihovimi namestniki ter predsedniki in podpredsedniki delovnih teles jih bo namreč 82. Pri tem je spomnil, da njegov predlog za zmanjšanje števila odborov, ko je bil še predsednik DZ, ni bil sprejet.

"Sprijaznite se, da je Levica opozicijska stranka," jim je odgovarjal poslanec Levice Franc Trček, ki bo tudi predsednik odbora za zdravstvo. Preračunal je tudi, da bo SDS od 20 delovnih teles predsedovala šestim, kar predstavlja večji delež, kot je SDS dobila volilnih glasov.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec pa je poudaril, da so se v znak dobre volje in v izogib zapletom odpovedali mestoma v nadzornih komisijah, tako da je desna opozicija, kot se je izrazil, dobila v komisijah večino. A to ni bilo dovolj, zataknilo se je še pri odboru za zdravstvo, kjer je SDS izsiljevala, je dejal.

Sicer pa so po njegovih besedah tudi zanje vprašljiva nekateri imena, za katere so bili predlogi v pristojnosti poslanskih skupin. Kot takšno je izpostavil podpredsedniško mesto v komisiji za nadzor javnih financ, ki ga bo zasedel Jelinčič. Slednji pa je odgovarjal, da verjame, da nekatere boli, ker bodo izbrskali marsikaj in to tudi objavili, zagotovo pa bodo sprožene tudi kakšne kazenske ovadbe.

Po mnenju Jerce Korče (LMŠ) je Levica klasična opozicijska stranka. Tina Heferle (LMŠ) pa je pojasnila, da so koalicijske stranke pri dodelitvi odbora za zdravstvo prevzele pobudo, glede na to, da se opozicija sama ni mogla dogovoriti. Poudarila je tudi, da je SDS pripadlo na primer predsedniško mesto v komisiji za nadzor javnih financ ter odboru za notranje zadeve, NSi pa v odboru za pravosodje, torej tudi državotvornih odborov.

Sicer pa so si, kot je razkril Marko Bandelli, želeli vodenje odbora za zdravstvo želeli prevzeti tudi v SAB. Mesto je pripadlo Levici, sami pa so zato izbrali odbor, pristojen za delo, družino in socialo, saj je poleg ureditve razmer v zdravstvu med njihovimi prioritetami tudi izboljšanje pokojnin.

Nazadnje je DZ z 51 glasov za in 20 proti predlagani sklep o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ sprejel.

Sprejeli so še poseben sklep o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Komisijo bo vodil Tonin, podpredsednik bo Žan Mahnič iz SDS. Njeni člani pa bodo Janez Janša (SDS), Zvonko Černač (SDS), Brane Golubović (LMŠ), Matjaž Nemec (SD), Monika Gregorčič (SMC), Branko Simonovič (DeSUS) in Zmago Jelinčič (SNS). Glasovanje proti predlagani sestavi je napovedal Trček, ki je za svojo odločitev navedel preteklo delovanje te komisije. Na glasovanju pa je sklep dobil 68 glasov podpore, deset poslancev je glasovalo proti.