V DZ prihodnji teden o priznanju Palestine

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) bo v sredo obravnaval predlog, da bi DZ in s tem Slovenija priznala Palestino kot neodvisno in suvereno državo. Priznanje načeloma podpirajo vse koalicijske stranke, a je še vedno odprto vprašanje, ali je zdaj "pravi trenutek" za to dejanje.

Predlog sklepa o priznanju Palestine, o katerem bo na redni seji razpravljal OZP, je vložila poslanska skupina Levice s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem, pridružili pa so se še Peter Vilfan (DeSUS), Jani Möderndorfer (SMC) ter nepovezani poslanci Matjaž Hanžek, Alenka Bratušek in Mirjam Bon-Klanjšček.

Predlagatelji menijo, da bi priznanje Palestine pripomoglo k uresničevanju t. i. rešitve dveh držav, po kateri bi Izrael in Palestina kot državi bivali druga ob drugi v miru in varnosti. Poleg tega poudarjajo, da bi Slovenija s tem dokazala, da tudi drugim narodom priznava pravico do samoodločbe.

Doslej je sicer Slovenija priznanja držav - npr. Kosova ali Črne gore - izvedla na predlog vlade, a v primeru Palestine takega predloga (še) ni. Vlada je sicer 21. decembra lani sklenila, naj se postopek priznanja Palestine nadaljuje, premier Miro Cerar pa je tudi zahteval informacijo vseh ministrstev, kako bi odločitev o priznanju lahko vplivala na Slovenijo - tako v pozitivnem kot negativnem smislu.

Toda to, da vlada v DZ ni poslala svojega predloga o priznanju Palestine, še ne pomeni, da DZ kot samostojno telo priznanja ne more izvesti na predlog poslanske skupine, poudarjajo v Levici. V skladu z zakonom o zunanjih zadevah je namreč DZ tisti, ki prizna drugo državo.

To je nekoliko drugače od prakse drugih držav, kjer končno priznanje izvede vlada. Tako so v zadnjih letih priznanje Palestine že podprli v parlamentih Velike Britanije, Irske, Španije, Francije, Portugalske in Belgije, vendar končnega priznanja države še niso izvedle.

Palestino je glede na podatke spletne enciklopedije Wikipedia kot državo že priznalo 136 držav članic ZN. Izmed članic EU so to storile predvsem vzhodnoevropske države, vendar je bilo to še v obdobju hladne vojne in tik po razglasitvi palestinske države leta 1988, kar je v Alžiru izvedlo Palestinsko osvobodilno gibanje. Med zadnjimi je Palestino leta 2014 priznala Švedska.

Vprašanje priznanja Palestine se je v Sloveniji obudilo konec leta 2014, s pobudo tedaj še Združene Levice, na koncu pa je bil sprejet sklep, da bo Slovenija to dejanje izvedla skupaj s še kako članico EU. To se nato kljub večkratnim napovedim zunanjega ministra Karla Erjavca, da bo potem Slovenija to storila sama, ni zgodilo.

Pobuda je znova oživela po odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa v začetku lanskega decembra, da prizna Jeruzalem za prestolnico Izraela in tja preseli tudi ameriško veleposlaništvo. S tem je močno razburil arabski svet in zlasti Palestince, ki želijo Vzhodni Jeruzalem za prestolnico svoje države, Trumpovo odločitev pa vidijo kot jasno postavljanje ZDA na izraelsko stran.

Trumpova poteza je naletela na negativne odzive v celotni mednarodni skupnosti, zavrnila jo je tudi Generalna skupščina ZN. Resoluciji se je pridružila tudi Slovenija, minister Erjavec pa se je začel zavzemati, da Slovenija samostojno prizna palestinsko državnost. Namero je potrdil tudi na srečanju zunanjih ministrov članic EU s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom minuli ponedeljek v Bruslju.

Abas je bil po Erjavčevih besedah za slovensko namero hvaležen in je izrazil pričakovanje, da bodo Sloveniji sledile tudi nekatere druge članice. Erjavec je še povedal, da se je o tem pogovarjal z ministri iz Francije, Portugalske, Belgije, Luksemburga in Irske.

Vprašanje sicer je, kako bo priznanje Palestine slednji sploh koristilo, glede na to, da Izrael sistematično zlasti s širitvijo judovskih naselbin na palestinskih ozemljih preprečuje možnost, da bi palestinska država zaživela v praksi. Tudi če bi vse članice EU priznale Palestino, to ne bi spremenilo dejstva, da položaj na terenu ne dopušča nastanka palestinske države, je v Večeru poudaril poznavalec bližnjevzhodnih vprašanj Primož Šterbenc.

Priznanje Palestine v skladu z načelom rešitve dveh držav sicer podpirajo vse parlamentarne stranke, razhajajo pa se v oceni, ali je zdaj tisti primeren trenutek za to.

V stranki DeSUS sledijo ocenam svojega predsednika Erjavca, prav tako priznanje podpirajo v SD. V SMC naj bi bili nekoliko bolj previdni, vendar je tudi predsednik DZ Milan Brglez minuli teden na TV Slovenija zatrdil, da "je zdaj čas za to".

V NSi sicer podpirajo priznanje Palestine, vendar so mnenja, da v tem trenutku to ne bi bilo produktivno. Jožef Horvat, ki je tudi predsednik OZP, je na TV Slovenija povedal, da Palestina s priznanjem v tem trenutku ne bi pridobila prav nič, "Slovenija pa bo utrpela škodo".

Priznanju Palestine v tem trenutku odločno nasprotujejo v opozicijski SDS, ker da bi to dejanje škodilo interesom Slovenije in zlasti zavezništvu z ZDA. Predsednik SDS Janez Janša je pred dnevi tvitnil, da "za akcijo priznanja neobstoječe palestinske države stoji globoka država; natančno tiste sile, ki želijo Slovenijo odpeljati iz zveze Nato".

Zadržanost do priznanja Palestine je v zadnjih dneh izrazil tudi predsednik republike Borut Pahor. Menil je, da zdaj ni pravih okoliščin za tako dejanje.

Premier Cerar je minuli teden prejel tudi poziv v ZDA vplivne Konference 48 večjih ameriških judovskih organizacij, naj Slovenija ne prizna Palestine. S tem naj bi namreč še dodatno opogumili Palestince, da še naprej zavračajo pogajanja z Izraelci. Ne navajajo pa seveda ničesar o številnih enostranskih dejanjih Izraela, zaradi česar Palestinci zavračajo pogajanja.