V Bruslju pozivi k rešitvi spora o meji med Slovenijo in Hrvaško, Ljubljana vztraja, da ne gre več za dvostransko vprašanje

V Bruslju je bilo v torek slišati nove pozive k rešitvi spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Premier Miro Cerar je medtem v Ljubljani na vrhu Slovenije in držav Beneluksa zatrdil, da vprašanje meje s Hrvaško ne sodi več v okvir dvostranskega reševanja.

Če Hrvaška sodbe arbitražnega sodišča ne bo uveljavila, bo Slovenija prisiljena uporabiti pravna sredstva, je napovedal Cerar na novinarski konferenci s predstavniki držav Beneluksa. Na tak način se je odzval na vnovičen torkov poziv predsednika Evropske komisije Jean-Claude Junckerja k rešitvi spora o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Predsednik slovenske vlade je tudi poudaril, da je odločitev arbitražnega sodišča vpeta v evropsko pravo oziroma pravo EU. Spomnil je še, da sta državi vprašanje meje neuspešno dvostransko reševali 20 let, Hrvaški pa je bilo kot pogoj za vstop v EU postavljeno, da bo spoštovala odločitev arbitražnega sodišča.

Tudi luksemburški premier Xavier Bettel, predsednik nizozemske vlade Mark Rutte ter belgijski zunanji minister Didier Reynders so v Ljubljani poudarili pomen vladavine prava in ponovili svoje skupno stališče iz julija lani, ko so obe državi pozvali k spoštovanju arbitražne odločbe v konstruktivnem duhu.

Juncker je v torek v Evropskem parlamentu znova pozval k rešitvi spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. "Gre za dvostranski problem, a tudi problem EU. Nujno ga je treba rešiti," je poudaril. Dodal je, da je komisija v sporu ponudila pomoč, a nobena država še ni posegla po njej.

"Hrvaška in Slovenija sta odgovorni za ta problem, rešiti morata ta problem," je ponovil Juncker po govoru hrvaškega premierja Andreja Plenkovića o prihodnosti EU. Hrvaški premier sicer spora o meji s Slovenijo v govoru pred evropskimi poslanci ni omenjal, se je pa kasneje odzval na pripombe v razpravi.

Juncker je v nastopu v Strasbourgu tudi zagotovil, da nobena država z Zahodnega Balkana ne bo več vstopila v EU, ne da bi pred tem rešila vse težave z mejami. "Igrice, da bomo te težave rešili, ko bomo vstopili v EU, ne bo več. Z mano ne več," je bil oster.

Spor med Slovenijo in Hrvaško je v začetku dopoldanske razprave s Plenkovićem omenil tudi socialdemokrat Josef Weidenholzer (S&D), ki je pozval Hrvaško, naj spoštuje arbitražo. Vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je izrazil upanje, da bosta Hrvaška in Slovenija po pospešenem postopku našli izhod iz spora na temelju arbitražne razsodbe.

Na vprašanje spora o meji med Slovenijo in Hrvaško je v razpravi opozorilo tudi več evropskih poslancev iz Slovenije.

Igor Šoltes (Zeleni) je poudaril, da je vladavina prava temelj evropskih vrednot in jo je treba spoštovati. Tanja Fajon (S&D/SD) je hrvaškega premierja vprašala, kaj bo EU naredila v regiji, če Hrvaška ne bo spoštovala arbitražne razsodbe ter kakšno bo sporočilo državam Zahodnega Balkana, ki želijo v unijo. Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) je poudaril, da je arbitražno sodišče odločilo, da zlorabe, ki bi onemogočila arbitražo, ni bilo. Lojze Peterle (EPP/NSi) pa je Plenkoviću odgovoril, da "ne iščemo več rešitve, ker je arbitražno sodišče že našlo rešitev, zdaj je potrebna implementacija" arbitražne sodbe.

Za rešitev spora o meji med Slovenijo in Hrvaško sta se v torek zavzela tudi Plenković in predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani. Slednji je na novinarski konferenci v Strasbourgu dejal, da si prizadevajo najti dobro rešitev, Plenković pa je ponovil pripravljenost na dialog in nasprotovanje enostranskim potezam.

Predsednik Evropskega parlamenta je po parlamentarni razpravi o prihodnosti EU s hrvaškim premierjem dejal, da je treba pri iskanju rešitve problema meje med Slovenijo in Hrvaško spoštovati pravila, da pa si prizadevajo tudi za boljše sodelovanje med državama.

Hrvaški premier je na novinarski konferenci ponovil, da bi morali prenehati dramatizirati vprašanje in da z enostranskimi potezami ne bi smeli problema med državama prenesti na državljane.

Tega zaenkrat občutijo predvsem ribiči obeh držav. Slovenski odvetnik Miha Kozinc je za STA potrdil, da je v roku vložil pritožbe hrvaških ribičev na kazni, ki jim jih je izdala slovenska policija za kršitev meje na morju, kot jo je določilo arbitražno sodišče. Za slovenske ribiče bo to storil hrvaški odvetnik Ivica Senjak.

"Bistvo pritožbe gre na postopek policije in na to, da na strani ribičev niso podani elementi krivde. Ali to drži ali ne, bo ocenilo sodišče," je povedal Kozinc. Odločitev sodišča bo pravnomočna in načeloma pritožba na to ne bo več možna. Pojasnil je še, da je primer hrvaških ribičev prevzel tudi zato, ker na področju Slovenije hrvaški odvetnik ne more zastopati strank.

Enako velja za slovenske odvetnike na Hrvaškem, zato so morali slovenski ribiči, ki jim je hrvaška policija izrekla kazni, ker so prečkali sredinsko črto v Piranskem zalivu, pomoč poiskati pri hrvaškem odvetniku. Kot je razložil Senjak, so pritožbe utemeljili na podlagi dejstva, da je Slovenija sprejela predpise za uveljavitev arbitražne odločitve in da so slovenski ribiči ravnali v skladu s temi predpisi.

Senjak trenutno zastopa pet slovenskih ribičev, ki so prejšnji teden skupaj prejeli 12 plačilnih nalogov. Največ, šest jih je dobil ribič Silvano Radin, od katerega terjajo plačilo kazni v skupni višini skoraj 12.000 evrov.