V BiH besni nad »pozabljivostjo« slovenske vlade: »Slovenska vlada na Twiterju ignorira Komšića in Džaferovića!«

Ob prihodu tujih državnikov na Blejski strateški forum (BSF) je slovenska vlada vsakega od njih posebej pozdravila tudi preko Twitterja.

Vendar se to ni zgodilo v primeru predsedujočega in člana predsedstva BiH, Željka Komšića in Šefika Džaferovića, ki se prav tako nahajata na Bledu.

Bosanski portal Klix.ba je zapisal, da je »za administratorje uradnega Twitter računa vlade Slovenije videti, kakor da državniki iz BiH sploh niso povabljeni.«

To mantro s prihodnostjo Evrope in vključenostjo Zahodnega Balkana slovenska zunanja politika tudi aktivno kopipejsta že leta. Ne rečem, da ni pomembna, ampak a kake aktualne teme, npr. okoljske krize, se pa ne bi lotili bolj aktivno?

— Miha Pongrac  (@pongiSLO) September 2, 2021

Jasmin Mujanović je ob tem ocenil, da je dejstvo o marginaliziranosti sarajevskih predstavnikov BiH nekoliko »preveč naključno« glede na »Janševe povezave z Dodikom in njegovim non-paperjem, ki se zavzema za delitev« BiH.

I normally don’t put stock in such tea pot tempests but Slovenia’s govt initially “forgetting” to intro BiH’s Komsic & Dzaferovic as part of the #BledStrategicForum is a little too coincidental given Jansa’s links to Dodik & his pro-partition non-paper. https://t.co/oDz6OAtSso

— Jasmin Mujanović (@JasminMuj) September 1, 2021

Spomladi je namreč izbruhnila afera z non-paperjem, dokumentom, ki ga je dobila tudi Komisija EU, katerega avtorstvo je ostalo nejasno, v njem pa je bil predstavljen načrt stabilizacije Balkana z oblikovanjem novih meja med državami tako, da bi se manjšine priključile svojim matičnim državam.

Načrt je naletel na obsodbo ZDA in večjih članic EU.

Laž na laž

— Gregor Kos(@GregorKos) September 1, 2021

Klix.ba ob tem opozarja, da slovenska vlada ni zaželela dobrodošlice niti Christianu Schmidtu.

Gre za nemškega diplomata, ki naj bi v BiH nasledil visokega predstavnika Valentina Inzka.

Vendar ob svojem imenovanju ni dobil soglasja Varnostnega sveta OZN, zato predvsem za Rusijo v svoji vlogi ne obstaja, v Republiki Srbski (katere politiki bojkotirajo osrednje institucije BiH zaradi Inzkove uvedbe verbalnega delikta glede »priznavanja genocida« pred odhodom s položaja visokega predstavnika) pa Schmidt velja le za »tujega turista.«

Rusija: Kristijan Šmit neće biti visoki predstavnik za BiH, funkcija ostaje upražnjena https://t.co/nNFYc9YeZy

— Институција Ума (@institucijauma) July 22, 2021

V Klix.ba so opazili, da je slovenska vlada svoje dobrodošlice poslala Zdravku Krivokapiću, Aleksandru Vučiću, Albinu Kurtiju, Andreju Plenkoviću, Viktoru Orbánu in vsem ostalim sodelujočim na letošnjem BSF.

»Zakaj so bili bosanski voditelji ignorirani za sedaj ni znano, vendar je malo verjetno, da bi bil takšen spodrsljaj narejen nenamerno. Čeprav je povabilo najprej sprejel pa je Milorad Dodik včeraj objavil, da ne bo šel v Slovenijo in da odločitev o 'službenem potovanju predsedstva BiH' - ne obstaja. Kot razlog je navedel, da bo v Sloveniji tudi Christian Schmidt, ki ga on ne priznava za visokega predstavnika. 'Če bo kdo šel, potem je odšel v zasebnem aranžmaju in ne more zastopati BiH. Na tem srečanju se bo govorilo o zvezi NATO. BiH ni na poti v NATO in to je zelo jasno',« navaja Klix.ba besede Dodika.

Za vstop BiH v NATO si sicer prizadevajo hrvaški in bošnjaški politiki iz BiH, srbski pa to zavračajo, predvsem zaradi vloge zveze NATO ob razpadu SFRJ, ko je zavezništvo večkrat interveniralo proti silam bosanskih Srbov.

V ozadju pa so morda še nekateri razlogi, zaradi katerih slovenska vlada dveh bosanskih politikov ni »uradno pozdravila.«

V medijih, ki so blizu slovenski vladi trdijo, da je bila zgodba o tem, da naj bi slovenska premier Janez Janša in predsednik Borut Pahor podpirala razgradnjo Bosne in Hercegovine, »očitno izmišljena« in to »za potrebe Bošnjakov v BiH, političnih krogov zoper sedanjo slovensko vlado v Bruslju, opozicijskih politikov v Ljubljani in novinarjev, ki ravnajo v sozvočju teh krogov.«

Pa sta res glih; obleka, drža rok, pleša, kravata.

— Pika (@PikaSPK) September 1, 2021

Ob vsem tem ima težave glede svojega delovanja, zaradi katerih je njegova legitimnost sporna, tudi Željko Komšić.

To je sicer politik, ki deluje kakor predstavnik bošnjaških strank, saj v predsedstvu BiH zastopa interese bošnjaškega naroda.

PCT? razdalja? pic.twitter.com/MittdlDql1

— Janko Kocbek (@JankoKocbek) September 1, 2021

Dejansko pa je Komšić Hrvat (oziroma je njegov oče Hrvat, mama pa Srbkinja), vendar ga imajo Hrvati v BiH za »izdajalca hrvaškega naroda« in ne njihovega predstavnika.

Glede na zgrešeno volilno zakonodajo v BiH so namreč Bošnjaki kot večinski narod v Federaciji BiH že trikrat izigrali Hrvate in Komšića oni sami izvolili kot »predstavnika Hrvatov« v predsedstvo BiH.

Dejansko je dobil Komšić med Hrvati zanemarljivi delež glasov, v občinah z večinskim hrvaškim prebivalstvom pa so ga razglasili celo za nezaželenega.

Tako ima bošnjaška stran v predsedstvu BiH v Sarajevu dejansko dva predstavnika (enega uradnega in drugega de facto), srbska enega, hrvaška pa nobenega.

Tudi Slovenija si skupaj s še nekaj državami prizadeva za takšne reforme volilne zakonodaje v BiH, ki bi onemogočile, da bi na opisani način Bošnjaki še naprej izigravali Hrvate in volili člane predsedstva BiH, ki naj bi zastopali Hrvate.

Takšen način izigravanja namreč v enaki meri destabilizira BiH kot pozivi Milorada Dodika po odcepitvi Republike Srbske.

Vendar to tudi v Sloveniji večinoma sploh ni prepoznano kot problem, pač pa večina medijev že trideset let utrjuje iste stereotipe o tem, da so za vse slabo v Bosni krivi le Srbi.

V življenju si najdite nekoga, ki vas bo gledal, kot gleda Janša Orbana. pic.twitter.com/QRfwYlRy3P

— Arjan Pregl  (@PreglArjan) September 1, 2021

Vse navedeno pomeni, da se je slovenska zunanja politika, kljub drugačni uradni predstavitvi v osrednjih medijih, glede nekaterih pomembnih geopolitičnih vprašanj povezala ne samo z Višegrajsko četverico, pač pa tudi z Rusijo in Republiko Srbsko.

Toda očitno tako, da s tem niso zadovoljni niti bosanski Srbi, kajti na Bled je Logarjevo MZZ pozvalo tudi za bosanske Srbe nelegitimnega Christiana Scmidta, ki pa ga slovenski gostitelji prav tako - niso uradno pozdravili.

Rezultat je, da je slovenska zunanja politika v večjih ali manjših sporih z vsemi v BiH, hkrati pa še z Nemčijo.