REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Uživajte, dokler lahko: EU egoistično brani »patente«, sedanja cepiva pa bodo neučinkovita že v 9 ali 12 mesecih!

Uživajte, dokler lahko: EU egoistično brani »patente«, sedanja cepiva pa bodo neučinkovita že v 9 ali 12 mesecih!Koronavirus - čas za človeštvo se hitro izteka. Vir: Twitter

V številnih državah, predvsem razvitih, se ukrepi zoper koronavirus sproščajo. Poletje je pred vrati in vsi si želijo vrnitve v normalnost.

Pri teh opozorilih ne gre za senzacionalizem, pač pa za kruto realnost, ki jo mnogi, še posebej pa sedaj, ko se situacija v številnih razvitih državah sveta vendarle nekoliko izboljšuje – ne želijo slišati.

Poletje bo, vsaj v Evropi, res bolj »normalno«, toda velika nevarnost nas čaka že za ovinkom.

Ne gre samo za počasno cepljenje.

Največji problem se sedaj skriva nekje drugje.

Čeprav nas cepiva vse bolje varujejo, so sedaj mutacije smrtonosnega koronavirusa soočene z veliko bolj ostrim odzivom našega imunskega sistema.

Večina novih sevov zato propada, toda pri razmnoževanju virusov se neprestano dogajajo mutacije.

In če bi kakšna od teh mutacij privedla do tega, da virus lažje vstopi v naše telo in preživi, bi to pospešilo razmnoževanje prav takšnega seva, ki bo zato še bolj nevaren.

Prav to se sedaj že dogaja z »alfa«, »beta«, »gama«, »delta« in celo »lambda« sevi koronavirusa, ki povzroča koronavirusno bolezen covid-19.

NFI laboratori
NFI laboratorij. Vir: Twitter

V posebni raziskavi, ki jo je marca izvedlo »Zavezništvo za ljudsko cepivo«, ki je koalicija okoli 50 nevladnih organizacij, so 77 najpomembnejših epidemiologov vprašali, koliko časa ima svet, predno bodo cepiva prve generacije zaradi mutacij virusa postala – neučinkovita.

In več kot dve tretjini vprašanih je odgovorilo, da je časa samo še eno leto in da bi v tem času SARS-CoV-2 lahko mutiral do te mere, da bo večina cepiv prve generacije postala neučinkovita.

Tretjina epidemiologov pa je zatrdila, da imamo časa samo še devet mesecev ali manj!

Tretjina epidemiologov pa je zatrdila, da imamo časa samo še devet mesecev ali manj! Več kot dve tretjini vprašanih je odgovorilo, da je časa samo še eno leto in da bi v tem času SARS-CoV-2 lahko mutiral do te mere, da bo večina cepiv prve generacije postala neučinkovita.

Okoli 90 odstotkov epidemiologov je bilo zaskrbljenih tudi zaradi počasnega napredka cepljenja v nerazvitih državah.

Samo 10 odstotkov ljudi v najbolj revnih državah bo namreč cepljenih v naslednjem letu.

Pri teh opozorilih ne gre za senzacionalizem, pač pa za kruto realnost, ki jo mnogi, še posebej pa sedaj, ko se situacija v številnih razvitih državah sveta vendarle nekoliko izboljšuje – ne želijo slišati.

Slabih novic ne marajo.

Vsi si želijo, da bi se svet čim prej vrnil v »normalno stanje.«

To se bo verjetno tudi zgodilo, toda pod do tega stanja bo bistveno daljša in bolj zapletena, kot se to marsikomu zdi še v tem trenutku.

Virusi pa medtem ves čas mutirajo.

Večina mutacij ne spremeni glavne strukture virusa, včasih pa več mutacij privede do novega seva, ki je bolj kužen in bolj smrtonosen.

Ob tem pa tudi raziskovalci ne počivajo.

Laboratorij ob preiskavi virusov
Laboratorijiska preiskava novih sevov virusa. Vir: Twitter

V podjetjih Pfizer, Moderna in drugih že preizkušajo nova, spremenjena cepiva.

Da bi naredili prva cepiva, je svet potreboval deset mesecev, kar je bil svetovni rekord.

Vendar garancij za zmago v tem boju ni.

Da bi naredili prva cepiva, je svet potreboval deset mesecev, kar je bil svetovni rekord.

In celo če bi drugo generacijo naredili še prej, ni garancij, da bi lahko nova cepiva izdelali dovolj hitro in jih predvsem dovolj hitro tudi vbrizgali, da bi preprečili nov val okužb.

Ena od potencialnih rešitev je zato skorajda že nujna – in to je podelitev patentnih pravic za novo tehnologijo izdelave cepiv tudi nerazvitim državam po svetu.

Prav to je podprla celo ameriška administracija pod taktirko predsednika Joeja Bidna, medtem ko so bili v Evropski uniji – zadržani.

Tako je znova zmagal evropski egoizem, pa čeprav zavit v »skrb za zdravje« v nerazvitih državah.

Nemška kanclerka Angela Merkel je 10. maja dejala, da »ne verjame, da bo podelitev patentov rešitev, ki bi omogočila, da bi več ljudi dobilo cepiva.«

Mnogi se sprašujejo - ali Berlin morda ne ščiti intelektualno lastnino BioNTecha tudi zaradi enormnih zaslužkov tega podjetja, registriranega v Nemčiji?

Toda, mnogi se sprašujejo - ali Berlin morda ne ščiti intelektualne lastnine BioNTecha tudi zaradi enormnih zaslužkov tega podjetja, registriranega v Nemčiji?

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dejal, da »v resnici ne gre za vprašanje intelektualne lastnine«, kajti »lahko daš intelektualno lastnino laboratorijem, ki še vedno ne bodo vedeli, kako izdelati cepivo.«

Nasprotno, da gre za dobro pobudo, ki pa ne bo dovolj, pa je menil španski predsednik vlade Pedro Sanchez.

Južna Afrika in Indija sta od WTO že zahtevali umik patentnih pravic zaradi pandemije, vse dokler svet ne bi dosegel čredno imunost.

To podpirajo tudi Zdravniki brez meja.

Ozlem Tureci, iznajditeljica cepiva Pfizerja in BioNTecha
Ozlem Tureci, iznajditeljica cepiva Pfizer (BioNTech). Ali Berlin ščiti intelektualno lastnino BioNTecha tudi zaradi enormnih zaslužkov podjetja, registriranega v Nemčiji? Vir: Twitter

»Kot smo se naučili, se virusi ne ozirajo na meje. Cepiti moramo toliko ljudi, kot je le mogoče, tako hitro, kot le lahko. Zakaj bi čakali in gledali, namesto da bi s tem krenili naprej?,« je dejal Devi Sridhar, profesor na univerzi v Edinburghu, ki je sodeloval v anketi Zavezništva za ljudsko cepivo (The People’s Vaccine Alliance survey).

Devi Sridhar, profesor Univerze v Edinburghu: 'Kot smo se naučili, se virusi ne ozirajo na meje. Cepiti moramo toliko ljudi, kot je le mogoče, tako hitro, kot le lahko. Zakaj bi čakali in gledali, namesto da bi s tem krenili naprej?'

Komisar ameriške zvezne agencije FDA Scott Gottlieb pa je po drugi strani opozoril, da bi bili v tem primeru materiali za izdelavo cepiv in oprema tisti pravi problem, saj jih ni dovolj. In da zato zastonj patentne pravice ne rešujejo tega problema.

Če bi bili razdeljeni novim proizvajalcem, bi ti proizvajali z manjšo učinkovitostjo, svetovna proizvodnja cepiv pa bi »upadla« namesto, da bi se povečala.

Namesto tega predlaga partnerstva med proizvajalci in donacije revnejšim državam.

To se sedaj že dogaja, tudi ZDA in EU obljubljata razdelitev cepiv revnim državam zastonj.

Toda mnogi dvomijo, da bodo farmacevtski giganti uspeli sami oskrbeti ves svet.

Povedano drugače: epidemijo bi lahko ustavila le hitra in množična proizvodnja cepiv po vsem svetu.

Sprostitev patentnih pravic, prenos znanja, množična proizvodnja surovin in naprav za izdelavo cepiv, le to lahko ustavi pandemijo.

Sprostitev patentnih pravic, prenos znanja, množična proizvodnja surovin in naprav za izdelavo cepiv, le to lahko ustavi pandemijo.

Za to pa bi moral sodelovati ves svet.

Brez egoizma, ki ga je znova, žal, pokazala – tudi Evropska unija.

Čas pa medtem hitro teče.

Če svet te pandemije ne bo vzel resno – in to prav sedaj, ko se menda »umirja« - nas čaka mračna prihodnost.

Začela bi se lahko že to jesen, ko bo pri nekaterih cepljenih od drugega odmerka že poteklo devet mesecev in bo zelo verjetno večini cepljenih znova potreben nov, drugačen in okrepljen odmerek.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke