REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ustavno sodišče: prepoved gibanja in obvezno nošenje mask sta neustavna ukrepa, odrejen mesec dni časa za uskladitev

Ustavno sodišče: prepoved gibanja in obvezno nošenje mask sta neustavna ukrepa, odrejen mesec dni časa za uskladitevUstavno sodišče, veliki senat. Vir: Twitter, Klix.ba
Šlo naj bi za 'vmešavanje v temeljne človekove pravice in svobodo gibanja, ki je izvršeno z ukazi ozkih segmentov izvršne oblasti.'

Ustavno sodišče je sprejelo sklep, po katerem ukrepi omejitve gibanja in nošenja mask med pandemijo koronavirusa predstavljajo kršitve temeljnih človekovih pravic.

In čeprav prav danes slovenska Ustava praznuje 29. let, te prelomne odločitve ni sprejelo slovensko sodišče – pač pa Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine.

Na svoji 120. seji velikega senata Ustavnega sodišča BiH so namreč sprejeli več odločitev, najbolj pomembna pa je, da so odločitve Kriznega štaba Federacije BiH o prepovedi gibanja in obveznem nošenju mask »vmešavanje v temeljne človekove pravice in svobodo gibanja, ki je izvršeno z ukazi ozkih segmentov izvršne oblasti o obveznem nošenju mask in omejitvi gibanja kriznih štabov ministrstev za zdravstvo,« piše v odločitvi Ustavnega sodišča.

Ukrepi prepovedi gibanja od 23. ure zvečer do 5. ure zjutraj so bili v BiH uvedeni 10. novembra, spremljali pa so jih tudi ukrepi obveznega nošenja mask v zaprtih prostorih in na odprtem.

Odločitve kriznega štaba ministrstva za zdravje FBiH predstavljajo kršitve navedenih pravic tudi glede na to, da je s strani najvišjih organov zakonodajne in izvršne oblasti izostalo aktivno sodelovanje pri sprejemanju in preverjanju odrejenih ukrepov najvišjih organov zakonodajne in izvršne oblasti.«

Ukrepi prepovedi gibanja od 23. ure zvečer do 5. ure zjutraj so bili v BiH uvedeni 10. novembra, spremljali pa so jih tudi ukrepi obveznega nošenja mask v zaprtih prostorih in na odprtem.

Komunalna policija v BiH
Komunalni policisti med preverjanjem ukrepov v FBiH. Vir: Twitter
Slovenija vse do decembra leta 1991 sicer še ni bila mednarodno priznana, pač pa je bila del Jugoslavije, ki se je zaradi izvajanja podobnih procesov enostranskih odcepitev drugih republik, ali pa določenih narodov in na novo oblikovanih entitet, nahajala v procesu razpadanja.

Po teh ukrepih so sarajevski odvetniki podali zahtevo za preverjanje spornih ukrepov ter predlagali, da se do dokončne odločitve ukrepi Kriznega štaba federalnega ministrstva za zdravje ukinejo, poroča Klix.ba.

Vendar Ustavno sodišče BiH teh ukrepov ni ukinilo, pač pa je dalo vladi in parlamentu FBiH mesec dni časa, da ukrepe preverijo in jih prilagodijo ustavi in Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

V Sloveniji se je Ustavno sodišče že večkrat ukvarjalo s podobnimi ukrepi, predvsem z omejitvijo gibanja na občine, vendar se še nikoli ni odločilo za podobno razveljavitev ukrepov Janševe vlade.

Danes sicer v Sloveniji zaznamujemo dan ustavnosti, v spomin na 23. december leta 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo.

Z njo je Slovenija razglasila enostransko odcepitev od Jugoslavije tudi v pravnem smislu.

Slovenija vse do decembra leta 1991, torej po junijski razglasitvi in trimesečnem moratoriju na svoje tedanje ukrepe sicer še ni bila mednarodno priznana in tudi ne samostojna država, pač pa je bila del Jugoslavije, ki se je zaradi izvajanja podobnih procesov enostranskih odcepitev drugih republik, ali pa določenih narodov in na novo oblikovanih entitet v tem času in po njem (SAO Krajina, Republika Srbska, AP Zahodna Bosna, itd.) nahajala v procesu razpada.

Jelko Kacin - opozorilo ob prehodu meja občin
V Sloveniji je omejevanje gibanja na občinske meje še zmeraj ustavno in zakonito. Vir: Twitter

Osnutek slovenske Ustave je v Podvinskem gradu avgusta leta 1990 pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek.

Knez je izrazil zaskrbljenost, saj se je število neuresničenih odločb sodišča letos dvignilo na 17.

Po prvotnem načrtu bi morala biti ustava sprejeta že ob razglasitvi slovenske samostojnosti 26. junija 1991, a ker se takratni politični akterji še niso uskladili o vseh vprašanjih, je bila z več popravki sprejeta nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991.

Ob obletnici je predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez na spletni strani sodišča zapisal, da so bile od sprejetja ustave njene določbe večkrat na preizkušnji, vendar nikoli ni bila vprašljiva smer razvoja ustavne demokracije.

Za boj proti pandemiji so številne države sprejele različne ukrepe, ki »seveda po naravi stvari in neizogibno omejujejo temeljne človekove pravice in svoboščine,« je zapisal predsednik slovenskega Ustavnega sodišča.

Epidemija zato po njegovih besedah predstavlja tudi izzive za človekove pravice in pravno državo.

»Spremenjene okoliščine zahtevajo tankočutno presojo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so 'v igri' na obeh straneh tehtnice, ter njihovo medsebojno učinkovanje oziroma vzajemno sobivanje,« je zapisal.

Knez je izrazil tudi zaskrbljenost, saj se je število neuresničenih odločb sodišča letos dvignilo na 17.

Delite članek