REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ustavno sodišče povozilo zahteve desnice: V zasebnih šolah 100-odstotno javno financiranje le obveznega programa

Ustavno sodišče povozilo zahteve desnice: V zasebnih šolah 100-odstotno javno financiranje le obveznega programaJernej Pikalo in Ustavno sodišče

Ustavno sodišče je ob obravnavi nove ustavne pobude glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva naredilo še en salto mortale in zavrnilo zahteve zasebnih šol.

Povsem jasno je namreč navedlo, da državi ni treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom.

Mora pa v celoti financirati obvezni del programa.

Ob tem so ustavni sodniki opozorili, da zakonodajalec ustavne pretekle odločbe ni izvršil in so državni zbor opozorili, da s to neodzivnostjo krši načela pravne države.

Ustavno sodišče je ob tem zavrnilo vse pobude v delu, ki se nanašajo na javno financiranje tistega dela programa s pridobljeno javno veljavnostjo, ki v zasebni osnovni šoli ustreza vsebinam obveznega dela programa javne osnovne šole, saj so o tem že odločili in ugotovili, da je v neskladju z ustavo.

S tem je na nek način dalo tudi za prav prejšnjemu ministru za šolstvo Jerneju Pikalu, ki sicer s svojim predlogom zakona, ki je predvideval takšne rešitve, ni uspel pridobiti dovolj veliko podporo poslancev. Tedaj je bila ključna prav nepodpora stranke SMC takšnemu predlogu.

Ob tem so ustavni sodniki opozorili, da zakonodajalec ustavne pretekle odločbe ni izvršil in so državni zbor opozorili, da s to neodzivnostjo krši načela pravne države.

Ustavno sodišče je pravzaprav obravnavalo več pobud, ki so zatrjevale neustavnost prvega stavka drugega odstavka 86. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Ob tem so navedli, da zakon v delu, ki se nanaša na javno financiranje dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, ni neskladen z ustavo.

Po navedbah sodišča človekova pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega osnovnošolskega izobraževanja obsega samo stoodstotno javno financiranje tistega dela programa, ki je za učence osnovnih šol obvezen.

54. člen ustave ne zagotavlja pravice do javnega financiranja jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom.

Zato ta človekova pravica učencev v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom obsega le javno financiranje tistega dela programa, ki v zasebni osnovni šoli ustreza vsebinam obveznega dela programa javne osnovne šole, menijo ustavni sodniki.

Ker po oceni Ustavnega sodišča 54. člen ustave ne zagotavlja pravice do javnega financiranja jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom, številne zasebne šole ne bodo več mogle računati na državno financiranje programa.

S tem se je njihov položaj dejansko poslabšal tudi zaradi ukrepov prejšnjih vlad, ki so bili posledica prvotne zmage pobudnikov ustavne presoje.

Odločitve slovenskega ustavnega sodišča so zelo odvisne od tega, kako so ideološko in politično usmerjeni posamezni sodniki v tem sodišču.

Očitno je, da so odločitve slovenskega ustavnega sodišča zelo odvisne od tega, kako so ideološko in politično usmerjeni posamezni sodniki v tem sodišču. Sestava sodišča se namreč zaradi vpliva državnega zbora spreminja in se tako spreminjajo tudi odločitve - toda pogosto z zakasnitvijo več let.

Odločanje v primeru Patria in sedanji primer odločanja o vprašanju financiranja šolstva sta dva dobra primera dveh vročih političnih tem, ki sta razdvojili javnost in kjer je pogled na svet vsakega od sodnikov zelo pomemben.

Zato se odločitve tako zelo spreminjajo in so včasih diametralno nasprotne prejšnjim.

Poslopje Ustavnega sodišča

Na desni strani slovenskega političnega spektra se na družbenih omrežjih že vrstijo kritike omenjene odločitve.

Kritiki opozarjajo, da bi ustavno sodišče po štirih letih blokade levih vlad moralo samo določiti izvrševanje odločbe ustavnega sodišča o enakem financiranju javnih programov iz leta 2014, sedaj pa je prejšnjo odločbo dejansko povozilo.

S tem naj bi odobrilo nadaljevanje diskriminacije staršev in učencev v zasebnih osnovnih šolah v primerjavi s tistimi v državnih osnovnih šolah.

Reporter: 'Sramotno odločbo je po besedah naših virov spisal ustavni sodnik dr. Rok Čeferin, ki je bil v tej zadevi v vlogi poročevalca.'

Po oceni kritikov z desnega pola slovenskega političnega spektra to pomeni, da večina sodnikov v sedanji sestavi ustavnega sodišča postavlja levičarsko ideologijo pred ustavo in človekove pravice.

Ustavni sodniki naj bi o tej zadevi sicer odločali na seji 12. marca.

'Pavčnik je bil namreč sprva določen za poročevalca in je lansko jesen napisal predlog odločbe, ki je določala enako financiranje, torej konec diskriminacije', poudarja Reporter..

»Gre za napad na temelje slovenske ustavne ureditve in najvišje ustavno-pravne instance v naši državi. 'Ukazano' je nadaljevanje diskriminacije staršev otrok in otrok vpisanih v zasebne osnovne šole ... Država bo za javni izobraževalni program, ki se izvaja v zasebnih osnovnih šolah, še naprej plačevala manj kot za taisti program v državnih šolah. Sramotno odločbo je po besedah naših virov spisal ustavni sodnik dr. Rok Čeferin, ki je bil v tej zadevi v vlogi poročevalca. Poudariti velja, da gre tu izključno za financiranje tistega programa, ki so ga vse šole (zasebne in javne) dolžne zagotoviti učencem. Ne gre torej za noben dodatni program v zasebnih osnovnih šolah. Tisti del (enako velja glede dodatnega programa v državnih šolah) vseskozi plačujejo starši ... Častno vlogo pa je odigral akademik dr. Marijan Pavčnik, sicer profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pavčnik je bil namreč sprva določen za poročevalca in je lansko jesen napisal predlog odločbe, ki je določala enako financiranje, torej konec diskriminacije. Ko je ta predlog predložil na seji, je bila večina ustavnih sodnikov proti in so funkcijo poročevalca dodelili Čeferinu,« piše Reporter.

Delite članek