REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ursula priznala: Katastrofa je doletela gospodarstvo EU, dokler bomo odvisni od nafte in plina, ne bo bolje

Ursula priznala: Katastrofa je doletela gospodarstvo EU, dokler bomo odvisni od nafte in plina, ne bo boljeEvropska podjetja so pod velikim pritiskom, ljudje se borijo plačevati račune, razmere pa bi se lahko še poslabšale, saj prihaja zima, je predsednica Evropske komisije predstavila razmere v EU med govorom v Evropskem parlamentu. Vir: Posnetek zaslona, X

Predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen je opozorila na zmanjšanje naslednjega sedemletnega proračuna EU in se tako odzvala na pozive svoje domovine Nemčije in nepriljubljenega nemškega kanclerja k drastičnemu zmanjšanju porabe.

Med govorom v Evropskem parlamentu v Strasbourgu je Ursula von der Leyen sicer dejala, da bi zmanjšanje skupnega proračuna EU ogrozilo ključne prednostne naloge na ravni celotne Evropske unije, kot sta konkurenčnost in energetska avtonomija.

Von der Leynova je tudi priznala, da »dokler bo Evropa odvisna od nafte in plina, bo njena blaginja še vedno izpostavljena dogodkom, na katere nima vpliva«.

Pri tem seveda ni povedala, da je sama zahtevala in narekovala prekinitev nakupov poceni ruskih energentov na račun večkrat dražjih - ameriških.

Še več, lagala je celo, da je prav Rusija prekinila dobave energentov članicam EU!

»Družine in industrija plačujejo ceno krize, ki se dogaja daleč preko naših meja.

Od konca februarja so se cene plina zvišale za 140 odstotkov, cene dizla pa so se podvojile.

Če pogledamo uvoz fosilnih goriv, ​​so stroški za Evropo za 100 milijard evrov višji, ne da bi ob tem dobili eno samo dodatno molekulo energije,« je dejala von der Leynova.

Kot je navedla, so podjetja pod velikim pritiskom, ljudje se borijo plačevati račune, razmere pa bi se lahko še poslabšale, ko bomo vstopili v zimo.

»Pred štirimi leti nas je Rusija poskušala izsiljevati. Takrat je 45 odstotkov našega uvoza plina prišlo iz Rusije. Skoraj čez noč je bilo skoraj vse prekinjeno, a Evropa je ostala enotna in iz tega smo izšli močnejši.

Diverzificirali smo vire oskrbe in močno pospešili naložbe v domačo čisto energijo.

Danes se je uvoz ruskega plina zmanjšal s 45 na 12 odstotkov, do konca leta pa se bo ta delež zmanjšal na nič,« upa von der Leynova.

Pri tem je šefica Evropske komisije pozabila povedati, da je EU sama prekinjala in prepovedovala uvoz plina, nafte in derivatov iz Rusije.

Kmalu zatem, ko je ostala brez dolgoročnih pogodb z Rusijo (zaradi razstreljenih ali prekinjenih plinovodov in lastnih prepovedi), pa se je znašla celo pred grožnjami predsednika ZDA, da bo EU prepovedal uvoz ameriškega dizla. Zato so nato evropske države pristale na veliko sprostitev rezerv dizelskega goriva, s čemer želi Donald Trump pred volitvami (začasno) znižati cene goriva tudi v ZDA.

S tem pa se članice EU odrekajo še rezervam, ki jih bodo nujno potrebovale v primeru krize!

Vendar šefica EK o tem ne želi povedati prav nič.

Ko gre za proračun EK za obdobje med letoma 2028 in 2034, ga je von der Leynova označila za »najbolj ambicioznega kdaj koli predlaganega«, poroča Politico.

V svojem sporočilu Berlinu je von der Leynova spomnila, da predlog proračuna Komisije znaša 1,26 odstotka bruto nacionalnega dohodka Evropske unije – kar predstavlja relativno majhno povečanje v primerjavi s trenutnim sedemletnim proračunom.

Poudarila je tudi potrebo po odobritvi »znatnega svežnja novih lastnih prihodkov«, torej davkov na ravni EU, ki bi financirali proračun in zmanjšali nacionalne dodelitve za Bruselj.

Ob tem, ko zahteva nove davke v državah EU, pa si je s strani volivcev nikoli izvoljena šefica EK nedavno dvignila plačo za 2.700,00 evrov na 36.900,00 (neobdavčenih!) evrov na mesec, medtem ko imajo evropski komisarji 29.200,00 evrov osnovne plače/mesec, ki je prav tako neobdavčena! 

Vlade EU medtem hitijo z dosego dogovora o prihodnjem proračunu sedemindvajseterice do konca leta, preden volitve v Franciji, Italiji in na Poljskem leta 2027 ogrozijo pogajanja.

Kljub bližajočemu se roku so voditelji EU še vedno daleč od dogovora o velikosti novega proračuna.

Nemčija in njeni zavezniki v severni Evropi pritiskajo na Dublin, naj uvede vsesplošne reze v vrednosti več sto milijard evrov.

Po drugi strani pa 17 držav EU iz južne in vzhodne Evrope – na čelu z Italijo in Romunijo – podpira nasprotni pristop.

V skupnem pismu prejšnji teden so pozvale k ohranitvi subvencij za kmete in sredstev za regionalni razvoj.

Nemški kancler Friedrich Merz je v ponedeljek v prikriti grožnji dejal, da je »odsotnost novega finančnega okvira veliko ugodnejša rešitev za Nemčijo«.

Vendar je dodal, da bi takšen scenarij omejil sposobnost EU za ukrepanje.

In ponovno pozval h koncu pogajanj do konca leta.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek