Uprava za varno hrano razpošilja zgibanko o preventivi pred afriško prašičjo gripo

Na upravi za varno hrano, veterino in varstvo rastlin bodo danes registriranim rejcem prašičev na 52.000 naslovov razposlali zgibanko o preventivi in preprečevanju afriške prašičje kuge. Bolezen se v zadnjih mesecih prvič pojavlja po Evropi, zlasti na Poljskem in Češkem. Bolezen se ne prenaša na ljudi, se pa hitro širi in se je ne zdravi.

Zgibanko bodo prejela tudi lovska društva, veterinarska in kmetijska zbornica ter območni uradi inšpekcije uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kot so za STA pojasnili v sektorju za zdravje in dobrobit živali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, želijo čimveč ljudi seznaniti s pojavnostjo bolezni, posledicami in ukrepi, predvsem pa želijo izpostaviti preventivo in preprečevanje bolezni.

Afriška prašičja kuga (APK) je zelo nalezljiva bolezen, ki lahko prizadene prašiče (domače in divje) vseh kategorij in starosti. Povzroča jo virus afriške prašičje kuge, ki spada med DNA-viruse, v rod Asfivirus. Za bolezen so značilne velike izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza v tretje države. V preteklosti je bila bolezen, kot že ime pove, omejena na države Afrike, v zadnjih letih pa se je po vnosu v Gruzijo in Rusijo razširila v Baltske države in na Poljsko. APK je že vrsto let prisotna tudi na Sardiniji. Junija letos se je bolezen prvič pojavila pri divjih prašičih na Češkem.

Bolezen se pojavlja v štirih oblikah. Za perakutno in akutno obliko so značilni nenaden pogin, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, apatičnost, bruhanje. Za subakutno obliko je značilen milejši potek kot pri akutni obliki. Poginjajo predvsem mlajše živali. Do pogina ali ozdravitve pride v treh do štirih tednih. Za kronično obliko pa so značilne dihalne težave in abortusi, smrtnost pa je nizka.

Bolezen se hitro širi, in sicer neposredno s stiki med okuženimi in zdravimi živalmi ali posredno s premiki živih živali, preko hranjenja z ostanki okuženih prašičev ali z izdelki, ki izvirajo od okuženih živali. Prav tako se širi preko bioloških vektorjev (klopi), ki so se hranili na okuženih prašičih in preko kontaminirane opreme, vozil, objektov, obutve in obleke, itd. Bolezen se ne prenaša na ljudi.

Bolezen ima lahko velike ekonomske posledice, predvsem zaradi posrednih škod in izgub, ki nastanejo zaradi prepovedi premikov živali in proizvodov, tako na skupnem trgu EU kot pri izvozu v tretje države, in tudi zaradi omejitev lova ter premikov surovin in izdelkov, ki izvirajo od divjih prašičev (kože, trofeje, meso, mesni izdelki, ipd). Ekonomsko škodo lahko povzroči tudi visok pogin.

Bolezni se ne zdravi. Kot pojasnjujejo na upravi za varno hrano in veterino, je ob pojavu bolezni zelo težko preprečiti njeno nadaljnje širjenje. Preventivni ukrepi, ki lahko pomagajo pri zaščiti pred vnosom APK v državo, so predvsem omejitev oziroma prepoved vnosa in uvoza živih živali in proizvodov iz držav in regij, kjer je bolezen prisotna.

Ob pojavu bolezni v državi je treba takoj izločiti bolne in okužene živali, neškodljivo odstraniti mrtve živali, določiti območja z omejitvami in prepovedati premike živali ter čistiti in razkuževati prostore in opremo.