Upokojeni veleposlanik Kirn kritičen do neambiciozne zunanje politike

Upokojeni veleposlanik Roman Kirn je v sredo ob predstavitvi svojih spominov med drugim kritiziral "neambiciozno" slovensko zunanjo politiko. To se kaže tudi v tem, da ne vemo natančno, kaj početi s članstvom v EU in Natu. Menil pa je tudi, da bi se Slovenija morala pridružiti diplomatski akciji več zahodnih držav glede izgona ruskih diplomatov.

Kirn je v knjigi z naslovom V službi diplomacije nanizal spomine na 40 let diplomatske kariere, ki jo je začel še v službi jugoslovanske diplomacije v nekdanji Burmi (danes Mjanmaru), bil je veleposlanik v Washingtonu in pri Združenih narodih v New Yorku, služboval je tudi v Pragi in na Dunaju, upokojil pa se je kot veleposlanik v Haagu prav na dan, ko je bila objavljena arbitražna razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško - 29. junija lani.

Tudi kot politolog je Kirn v nekakšni inventuri slovenske diplomacije odstrl tančice dela diplomacije na sploh in analiziral tudi nekatere zdrse v slovenski zunanji politiki. Kritičen je bil, da "je slovenska diplomacija ves čas vedela, česa nočemo, manj pa je vedela, kaj hočemo". Tako smo bežali z Balkana in Vzhodne Evrope, vendar pa nismo bili čisto prepričani, kaj početi s članstvom v EU in Natu, je menil.

To se po svoje kaže tudi ob sedanji diplomatski akciji številnih zahodnih držav, ki so se zaradi napada z živčnim strupom na dvojnega ruskega agenta v Veliki Britaniji odločile za izgon ruskih diplomatov. Slovenija se tej pobudi ni pridružila, Kirn pa je menil, da bi se morda morala, kajti tudi izraz solidarnosti z zavezniki je pomemben - zlasti v EU.

Zavrnil je tudi vzporednice z Vilniuško izjavo, ki ji je sam tedaj sicer nasprotoval, kajti, kot je dejal, gre za drugačne okoliščine. S to izjavo je skupina držav tedaj "nove Evrope", med njimi tudi Slovenija, podprla dokaze ZDA, da ima Irak kemično orožje, kar je bil potem povod za invazijo marca 2003. Kasneje se je izkazalo, da je bilo poročilo prirejeno, kemičnega orožja pa nikjer.

To je tedaj načelo zaupanje znotraj zveze Nato, vendar pa je v sedanjem primeru napada na nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo morda prišlo do poskusa oblikovanja skupne evropske zunanje in varnostne politike. Pri tem bi morala Slovenija na vsak način sodelovati, četudi so v pobudi morda pomanjkljivosti - morda ne z izgonom ruskih diplomatov, ampak morda s pozivom slovenskega veleposlanika iz Moskve na pogovore v Ljubljano, je menil Kirn.

"Umetnost diplomacije je tudi v tem, kje najti mejo med načelnostjo in pragmatičnostjo," je še dodal.

V Evropi se je namreč po njegovi oceni oblikovalo prevladujoče stališče, da za napadom na Skripala stoji Rusija. In če bo Slovenija ostala osamljena z eno ali dvema državama, to zagotovo ne bo dobro, je še menil upokojeni diplomat.

Kritičen je bil tudi do sedanje "neuravnotežene" politike do ZDA. Zadnji obisk kakega slovenskega politika v ZDA je bil leta 2011. To je po njegovem mnenju neodgovorno. "Tudi če se ne strinjamo z administracijo sedanjega predsednika Donalda Trumpa, pa to ne zmanjšuje pomena te države," je še poudaril nekdanji veleposlanik v Washingtonu.

Kritičen je bil tudi do "neambiciozne" slovenske zunanje politike. Za to je po njegovem mnenju odgovorna predvsem slovenska politika, ki bi morala diplomaciji določiti jasne okvire delovanja. Ta pa bi lahko bila tudi bolj učinkovita, pa čeprav je kadrovsko podhranjena in podcenjena, je še menil Kirn na predstavitvi knjige, ki sta se je ob številnih slovenskih diplomatih udeležila tudi predsednik DZ Milan Brglez in profesor Ernest Petrič.