Umanotera "zelo verjetno" s pritožbo na okoljevarstveno soglasje Magni

Nevladna okoljska organizacija Umanotera, ki je eden od 12 stranskih udeležencev v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za projekt Magne v Hočah, se bo na izdano okoljevarstveno soglasje "zelo verjetno" pritožila, je za STA povedal Andrej Gnezda iz Umanotere.

"Dokumentacijo smo prevzeli in preučili. Zelo verjetno se bomo na odločitev pritožili, glavni razlog za pritožbo pa je vezan na oceno glede izpustov iz prometa ter s tem povezano kvaliteto zraka in javnim zdravjem," je danes povedal Gnezda.

Stranski udeleženci so Občina Miklavž na Dravskem polju, Rado Lobnik iz Orehove vasi in 10 okoljevarstvenih organizacij - Umanotera, Inštitut za politike prostora, društvo Focus, Inštitut za trajnostni razvoj, društvo Ekologi brez meja, Cipra Slovenija, Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, Zveza ekoloških gibanj (ZEG), Društvo za ekonomiko energetike in ekologijo ter Alpe Adria Green.

V ZEG se na izdano okoljevarstveno soglasje ne bodo pritožili. Kot je za STA pojasnil predsednik ZEG Karel Lipič, so namreč na razgovoru z vodstvom Magne Steyr v začetku julija razčistili dileme, po obravnavi na Arsu 24. julija in obrazložitvi okoljevarstvenega soglasja pa dobili zadovoljive strokovne odgovore in zagotovila, da bo Magnin industrijski objekt okoljsko varen za delavce ter kvaliteto življenja in bivanja v neposredni bližini. Si pa v ZEG želijo postati član projektno-nadzornega sveta pri izgradnji in delovanju Magnine lakirnice.

V Inštitutu za politike prostora medtem poudarjajo, da imajo glede investicije še vedno pridržke. Vseeno pa ocenjujejo, da nadaljnje vztrajanje v postopkih ni več produktivno z vidika ciljev trajnostnega urejanja prostora, za katerega si prizadevajo, zato se na odločitev Arsa ne bodo pritožili. V postopek so se namreč vključili zato, ker je bilo le v tem okviru možno o načrtovani investiciji ustrezno javno razpravljati. "Žal ta postopek ni pravi okvir za razpravo o načrtovanju strateških investicij in odločanje o ključnih razvojnih vprašanjih države in regije," je za STA povedal Marko Peterlin z inštituta.

V društvu Focus dokumentacijo še preučujejo, ali se bodo pritožili, pa še ne vedo. "Če bomo imeli za dodati kaj vsebinskega, se bomo, v nasprotnem ne," je za STA pojasnil Tomi Tkalec iz Focusa.

Potem ko sta Radio Slovenija in Delo v ponedeljek poročala, da je Magna Steyr konec prejšnjega tedna dobila gradbeno dovoljenje na zahodu Madžarske, v mestu Zalaegerszeg 50 kilometrov od Lendave, je župan Občine Hoče - Slivnica Marko Soršak danes izrazil upanje, da je Magna še vedno zavezana gradnji obrata v Sloveniji.

Soršak uradno z Magninimi postopki na Madžarskem ni seznanjen. "Neformalno pa sem tudi jaz dobil informacijo, da so tam dobili delno gradbeno dovoljenje. Torej ne za celotno tovarno, ampak le del. Kateri del, ne vem. Rečeno je bilo, da bodo vztrajali pri nas septembra, in v to še vedno verjamemo," je za STA povedal Soršak. "Še vedno delajo na tem, da bi tovarna bila v Hočah, zato že odkupujemo zemljišča za drugo fazo projekta," je dodal.

Agencija za okolje je sicer 10. avgusta avstrijsko-kanadskemu avtomobilskemu velikanu Magni izdala okoljevarstveno soglasje za lakirnico v Hočah, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ko bo odločba vročena vsem 12 udeležencev v postopku, bo začel teči 15-dnevni rok za oddajo pritožb na odločitev agencije za okolje.

Po besedah Soršaka sta iz tega dela Slovenije udeleženca le Občina Miklavž na Dravskem polju in kmet Rado Lobnik, ki se po njegovih informacijah nista in tudi ne nameravata pritožiti. "Obstaja samo še deset društev, ki pa so vsa registrirana v Ljubljani," je pojasnil.

V Miklavžu so bili zaskrbljeni zaradi vpliva Magninega obrata na kanalizacijski sistem, a so bili po podpisu memoranduma o sodelovanju in prizadevanju za izvedbo omilitvenih ukrepov pri umeščanju industrijskega obrata v prostor z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom pomirjeni. "Nismo se pritožili, ker imamo memorandum, ki smo ga podpisali z vlado, ki tako garantira, da bodo naše zahteve realizirane," je povedal miklavški župan Leopold Kremžar.

Hoški kmet Lobnik pa je občini Hoče - Slivnica že prodal okoli osem hektarjev svojih zemljišč, ki so predvidena za gradnjo lakirnice, ter bo poslej kmetoval na zemljiščih Sklada kmetijskih zemljišč v občini Rače, ki jih je imela prej v najemu Perutnina Ptuj.

V postopkih priprav na Magnino investicijo je bila dejavna tudi civilna pobuda Rešimo Rogoški gozd, ki nasprotuje poseku omenjenega gozda za zagotovitev nadomestnih zemljišč za kmetijska zemljišča, ki bodo izgubljena zaradi gradnje lakirnice. V postopek izdaje gradbenega dovoljenja pa ta ni vključena, zato se zdaj ne more pritožiti.

Po besedah vodje pobude Simona Žlahtiča je zadeva zanje zaenkrat zaključena. Čakajo le še, da občina Hoče - Slivnica sprejme spremenjeni občinski prostorski načrt, po katerem je v prvi fazi izgradnje lakirnice predvidena sečnja le še štirih hektarjev Rogoškega gozda. Po besedah župana bodo o tem odločali predvidoma septembra.