Turki na referendum o povečanju Erdoganovih pristojnosti

Turki bodo v nedeljo na referendumu odločali o povečanju pristojnosti predsednika države. Po burni predreferendumski kampanji, med katero se je Turčija zapletla v spore z več evropskimi državami, je pričakovati, da se razgreto politično ozračje - ne glede na izid glasovanja - še ne bo umirilo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan upa, da bo z referendumom utrdil svojo vlogo modernega in nezamenljivega voditelja 80-milijonske države. Če bodo državljani zavrnili ustavne spremembe, bo to zanj hud udarec, če jih bodo podprli, pa se bodo njegove pristojnosti znatno povečale.

Erdoganovi kritiki pravijo, da bodo spremembe spodkopale demokratičen nadzor, najglasnejši nasprotniki pa trepetajo pred diktaturo. Vlada po drugi strani zagotavlja, da bo predsedniški sistem izkoreninil terorizem, preprečil vojaške udare in pospešil gospodarsko rast.

Podporniki v Erdoganu vidijo glas konservativnega revnega sloja prebivalstva in luč upanja. Prepričani so, da sta Erdogan in njegova stranka zagotovila več socialne varnosti, povečala vlaganja v infrastrukturo in okrepila vlogo islama v javnem življenju.

Ne skrbi jih pretirano, da bo tako rekoč vsa oblast v rokah enega moža. Podobno kot vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) verjamejo, da bosta močan voditelj in parlament z omejenimi pristojnostmi okrepila demokracijo.

Erdogan je v govorih med kampanjo pred referendumom razvnemal nacionalistična čustva, s čimer se je želel prikupiti neodločenim volivcem na desnici. Njegov slogan je bil: "En narod, ena zastava, ena domovina, ena država."

Množične aretacije domnevnih privržencev gibanja Fethullaha Gülena in kurdskih aktivistov v zadnjih mesecih so uspešno utišale opozicijo in medije. V turških zaporih je trenutno več kot 150 novinarjev.

"AKP je nekoč prodajala upanje, medtem ko so druge stranke prodajale strah. Vedno so govorili, kako bo šlo na boljše. Zdaj tudi sami prodajajo strah in sovraštvo," je ocenil Gareth Jenkins z inštituta Silk Roads Studies.

Erdogan med kampanjo ni samo požgal mostov z liberalci in kurdsko manjšino ter razdelil države, temveč je zaostril tudi odnose z evropskimi državami, predvsem tistimi s številčno turško diasporo. Zapletel se je v besedno vojno z evropskimi voditelji, ker se turški ministri niso smeli udeležiti predreferendumskih zborovanj v evropskih mestih.

Kot poudarjajo analitiki, referenduma o ustavnih spremembah ni zahtevalo ljudstvo, temveč je pobuda prišla z vrha. "Gre bolj za Erdoganov sistem kot za predsedniški sistem," je komentiral Jenkins.

Zato na ulicah turških mestih pred glasovanjem ni čutiti kakšnega posebnega navdušenja. Na oglasnih panojih je več oglasov za stanovanja kot pa plakatov podpornikov in nasprotnikov ustavnih sprememb.

Turke trenutno bolj skrbi slabo gospodarsko stanje, ki je posledica lanskega poskusa državnega udara, terorističnih napadov, oživitve konflikta s kurdskimi uporniki in upočasnjene rasti v ključnih panogah, na primer turizmu. Vrednost turške lire je v letu dni padla za več kot 20 odstotkov.

Nasprotniki sprememb morda niso bili tako zagreti za kampanjo tudi zato, ker so naleteli na številne ovire. Levosredinska Ljudska republikanska stranka (CHP) je dobila le delček medijskega prostora v primerjavi z Erdoganom in njegovimi ministri, mnogi predstavniki tabora "proti" pa se sploh niso smeli pojaviti na televiziji. Več kot deset poslancev prokurdske Ljudske demokratske stranke (HDP) je v zaporu, tudi na lokalni ravni so aretacije zdesetkale njene vrste.

Vlada je za kampanjo brez posebnih zadržkov uporabljala državna sredstva in infrastrukturo. Erdoganova zborovanja so namreč pogosto sovpadala z odprtjem novih vladnih zgradb ali projektov.

Beneška komisija pri Svetu Evrope je izrazila dvom, da bo referendum skladen z evropskimi standardi, in opozorila, da predlagane ustavne spremembe predstavljajo nevaren korak nazaj v ustavni demokratični tradiciji Turčije.

Po koncu referendumske zgodbe za zdaj nič ne kaže, da se bodo kampanja in umazane politične igrice končale. Član AKP Mustafa Sentop, ki je sodeloval pri pripravi osnutka ustavne reforme, je dejal, da zavrnitev predloga na referendumu še ne pomeni, da se bodo prizadevanja za reformo končala.

Če bo izid pozitiven, je Erdogan že nakazal, da bo podprl ponovno uvedbo smrtne kazni in sklic referenduma o članstvu v Evropski uniji.

Erdoganov vlak, ki je politično ozračje v Turčiji pripeljal do vrelišča, bo, kot vse kaže, s polno paro nadaljeval tudi po nedeljskem glasovanju.

Turške oblasti so ob referendumu močno poostrile varnostne ukrepe po državi, kjer še vedno veljajo izredne razmere po lanskem poskusu puča. Za varnost bo skrbelo 380.000 pripadnikov varnostnih sil - 251.000 policistov in 128.000 pripadnikov vojske. Mobilizirali so tudi 70.000 vaških stražarjev v pretežno kurdskih predelih.

V nedeljo bo svoj glas lahko oddalo 55,3 milijona turških državljanov. Skoraj tri milijone v tujini živečih Turkov lahko glasuje že od začetka aprila.