REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tudi na Hrvaškem se čudijo, zakaj je v Sloveniji zdravstvena situacija ob ostrih epidemioloških ukrepih – slabša!

Tudi na Hrvaškem se čudijo, zakaj je v Sloveniji zdravstvena situacija ob ostrih epidemioloških ukrepih – slabša!Carinik, hrvaška meja. Vir: Twitter

V hrvaškem Jutarnjem listu so na sledi najnovejših raziskav, ki kažejo, da pretirani ukrepi zoper pandemijo včasih lahko celo škodijo, primerjali epidemiološke podatke nekaterih držav s strogimi in blagimi ukrepi in prišli do podobnega sklepa, namreč, da pretiravanje z ostrino ukrepov včasih ne vodi nikamor.

Če pogledamo grafiko spodaj vidimo, da teza o tem, kako se strogi ukrepi izplačajo, nima trdnih temeljev.

»Zelo nejasno je, kaj se lahko dobi z radikalno epidemiološko politiko. Če pogledamo trenutno epidemiološko situacijo na Češkem, v Sloveniji in na Irskem lahko vidimo, da imajo te države z zelo dolgotrajnimi in strogimi ukrepi še naprej relativno visoko število na novo okuženih na milijon prebivalcev. Češka je 18. januarja naštela 773 primerov na milijon, Slovenija 726, Irska pa 674 primerov na milijon. Irska se je zaradi strogih ukrepov še nedavno predstavljala kot evropski epidemiološki vzor, sedaj pa mnogi strokovnjaki poslabšanje epidemiološke situacije v tej državi opravičujejo s kratkotrajnim popuščanjem v času praznikov. Ampak ostaja vprašanje, kaj se dobi s strogimi ukrepi, če se jih ne da popustiti niti dolgoročno? Isto velja za Češko, ki je po hitrem naraščanju števila primerov in smrti uvedla strogi 'lockdown', nato ga malo popustila in dobila eksplozijo primerov.

Če pogledamo grafiko spodaj vidimo, da teza o tem, kako se strogi ukrepi izplačajo, nima trdnih temeljev.

Ali torej obstajajo prepričljivi dokazi, da je epidemiološki radikalizem učinkovit, ali ustvarja občutek lažne varnosti ob pričakovanju cepiv?

Če pogledamo tudi epidemiološke slike Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine, potem lahko vidimo, da so bile v sredini septembra v zelo podobni situaciji po številu novih primerov na milijon, kot tudi Češka, Slovenija in Irska. Ta številka se je gibala od 120 pa do samo 10 primerov na milijon prebivalcev.

Od 15. septembra pa do danes so Češka, Irska in Slovenija povprečno imele veliko strožje ukrepe, Slovenija pa polno kontinuiteto radikalnih ukrepov glede na milejše ukrepe na Hrvaške, v BiH in Srbiji.

Kako je potemtakem mogoče, da ima 18. oktobra Srbija 269 primerov na milijon, Hrvaška 170, BiH pa samo 60 primerov na milijon prebivalcev, torej veliko manj, kot države s strogimi ukrepi?

In kako je mogoče, da so se pred samo več kot tednom dni (10. januarja) Češka, Slovenija in Irska znašle na novem vrhu primerov od 1322 pa do 975 primerov?

Posebno zanimiv je primer BiH, ki je med evropskimi državami z najblažjo epidemiološko sliko, sedaj pa se jim epidemija praktično ustavlja.

Ali torej obstajajo prepričljivi dokazi, da je epidemiološki radikalizem učinkovit, ali ustvarja občutek lažne varnosti ob pričakovanju cepiv?« se utemeljeno sprašujejo v Jutarnjem listu.

Delite članek