Tožilstvo se bo pritožilo na izločitev prisluhov Jankoviću iz dokaznega gradiva

Specializirano državno tožilstvo je napovedalo pritožbo na odločitev preiskovalne sodnice, ki je v enem od primerov ugodila predlogu zagovornika Zorana Jankovića ter odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem.

Ljubljanskemu županu Jankoviću so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Zaradi sumov, da naj bi od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti nato 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi.

Policija je zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje 15. septembra lani specializiranemu tožilstvu podala kazensko ovadbo, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca letos. Vmes je torej prišlo do prekvalifikacije kaznivega dejanja, so za STA pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu.

Jankovićev zagovornik je 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel 17. oktobra 2016. Zahteva za preiskavo, ki je bila vložena aprila letos, je tako po navedbah zagovornika vložena več mesecev po poteku zakonskega roka.

Preiskovalna sodnica je predlogu ugodila in odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Sklep še ni pravnomočen, tožilstvo pa je, kot rečeno, napovedalo pritožbo.

Vsi ti dokazi so pomembni med drugim tudi v primeru suma jemanja podkupnin iz KPL. Kot izhaja iz sklepa sodišča, ki ga je pridobila STA, so bile razlog za prisluškovanje namreč izjave priprtega nekdanjega direktorja Komunalnega podjetja Ljubljana (KPL) Ranka Mimovića glede domnevnega jemanja podkupnin, izplačil gotovine županovemu sinu Juretu Jankoviću ter prenakazil denarja na bančni račun družbe Patera.

Mesečno so se nato izdajale nove odredbe, ukrepi pa so se podaljševali in širili na druge osebe. Na podlagi prisluškovanja je tožilstvo začelo preiskovati še sume nezakonitosti pri posredovanju Jankovića pri enem od razpisov VO-KA.

Na tožilstvu vztrajajo, da so v obravnavani zadevi vsi dokazi, ki jih je tožilstvo predložilo sodišču ob vložitvi zahteve za preiskavo, pridobljeni v skladu z določili zakona o kazenskem postopku, so zakoniti in zakonito uporabljeni.

Prepričani so, da niso zamudili roka za vložitev zahteve za preiskavo, "ker takšnega roka zakon eksplicitno niti ne določa". Dodali so, da je odločitev preiskovalne sodnice v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki "dveletnega roka ni predvidel za primer, ko gre za pridobitev dokazov, na podlagi katerih ima tožilstvo namen nadaljevati kazenski pregon, pač pa le za takrat, ko gre za dokaze, ki zaradi svoje vsebine ne omogočajo začetka ali nadaljevanja kazenskega pregona".

Ob tem so na tožilstvu tudi za STA poudarili, da nikoli niso napovedali zaustavitve postopka, nasprotno, na pristojno sodišče so vložili predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, ki jim je sodišče ugodilo in izdalo odredbo za opravo teh dejanj. Kazenski pregon po njihovem mnenju pomeni "vsakršno aktivnost državnega tožilstva, usmerjeno v pregon storilca kaznivega dejanja".

Vendar se preiskovalna sodnica ni strinjala s to razlago. Po mnenju sodnice, ki se sklicuje na odločbo ustavnega sodišča, začetka kazenskega pregona denimo ne predstavlja zahteva za odredbo ali sama izdaja odredbe za hišno preiskavo, pač pa se kazenski pregon začne z ustreznim aktom državnega tožilca. "To je lahko obtožnica, zahteva za izdajo soglasja za vložitev neposredne obtožnice ali pa zahteva za preiskavo," piše v sklepu preiskovalne sodnice.