REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tito še vedno živi v Beogradu: Pet krajev za jugonostalgično romanje ob 25. maju

Tito še vedno živi v Beogradu: Pet krajev za jugonostalgično romanje ob 25. majuTito: Dan mladosti. Vir: Twitter
Srbija je z velikim številom cepljenih postala precej varna zoper okužbe z novim koronavirusom, obenem pa turistom omogoča cepljenje, tudi na mobilnih točkah oziroma cepilnih avtobusih, ki krožijo po mestu, zato je to morda še en razlog za obisk Beograda.

Danes je 25. maj, nekoč »Dan mladosti«, ki je veljal za enega od največjih praznikov v nekdanji Jugoslaviji.

Na ta dan je simbolični rojstni dan praznoval državni voditelj Josip Broz Tito, zaznamovale pa so ga številne športne aktivnosti, šolske proslave in Titova štafeta.

Ta je bila zadnjič organizirana leta 1987, ko je krenila iz Slovenije.

V času SFRJ so 25. maja potekale različne prireditve v čast Josipu Brozu, ki je 25. maja simbolično praznoval rojstni dan, čeprav je bil v resnici rojen 7. maja.

Dan mladosti, najbolj popularen praznik bivše Jugoslavije, ni bil dela prost dan, vendar pa so ga zaznamovale številne slovesnosti.

In še danes mnogi opozarjajo, da je nekdanji dosmrtni predsednik Jugoslavije v zgodovinskem pomenu večja osebnost, kot kdorkoli od njegovih kritikov, ki ga je nasledil.

Tako na primer meni znani pisatelj v Srbiji.

Nekaj podobenega pa bi lahko veljalo tudi za Slovenijo.

Prvič so ta praznik množično praznovali po koncu druge svetovne vojne. Ideja za praznovanje se je razvila v mestu Kragujevac v Srbiji, ko so Titu podarili Modro knjigo, ki jo je podpisalo 15.000 mladih.

Ti so si knjigo štafetno predajali vse do Beograda, kjer so jo izročili Titu.

Na ta dan se niso praznovali samo domnevni rojstni dan Josipa Broza Tita, ki so mu prinašali štafeto, pač pa tudi uspehi države in mladost.

Mnogi turisti na ta dan še vedno prihajajo v Beograd, kjer je pokopan Josip Broz, nekdanji veliki vodja druge Jugoslavije.

Srbija je z velikim številom cepljenih (42 odstotkov odrasle populacije) postala precej varna zoper okužbe z novim koronavirusom, obenem pa turistom omogoča cepljenje, tudi na mobilnih točkah oziroma cepilnih avtobusih, ki krožijo po mestu, zato je to morda še en razlog za obisk Beograda.

Ob tej priložnosti vam predstavljamo nekaj zanimivih krajev v Beogradu, ki nas spominjajo na obdobje, v katerem je bil Tito šef države.

Titova rezidenca v Užiški ulici

Razkošna enonadstropna stavba, ki je bila dolga leta ena najlepših stavb v srbski prestolnici, je bila enako privlačna za nemške okupatorje in partizanske osvoboditelje.

Tito se je konec oktobra leta 1944 preselil v veličastno zgradbo na elitnem beograjskem griču Dedinje, ime ulice pa se je v naslednjih dneh spremenilo v Užiško.

Manj kot dve leti pozneje so inženirju Acoviću odvzeli polovico hiše, dve leti pozneje pa sta njegova sinova po obisku posebnih odposlancev prodala svoje idealne četrtine lastništva nad hišo in zemljiščem v Užički 15 v Beogradu.

Od leta 1960 do 1972 so se neprekinjeno izvajala gradbena dela v Užiški 15, leta 1997 pa sta bila v gradnjo vključena predsednik Zvezne republike Jugoslavije Slobodan Milošević in njegova žena Mirjana Marković.

Hiša cvetja

Hiša cvetja je del Muzeja zgodovine Jugoslavije.

Nahaja se v Botićevi ulici na Dedinju. Stavba, zgrajena leta 1975 kot zimski vrt za potrebe takratnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza, se je sprva imenovala »Cvetličarna«, danes pa je eno najbolj obiskanih turističnih krajev v prestolnici Srbije.

Hiša cvetja
Hiša cvetja. Vir: Twitter

Tito in njegova žena Jovanka sta bila pokopana v Hiši cvetja.

Drevored na Banjici

Drevored v Banjici
Drevored na griču Banjica. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Na področju Varnostno-informativne agencije, srbske tajne službe BIA, naslednice nekdanjih SDV in razvpite Udbe je nenavaden napis, viden samo iz ptičje perspektive.

Gre namreč za Brozov vzdevek »Tito.«

O tem, kako je nastal, lahko več preberete tukaj.

Vojaški muzej Kalemegdan

Če se želite fotografirati s Titovim kipom v naravni velikosti, razen v Muzeju Jugoslavije, kjer sta dva, lahko to storite tudi v Vojaškem muzeju na Kalemegdanu.

Tam sta postavljeni dve skulpturi, od približno 40, razmeščenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.

Bronasta skulptura je delo kiparja Antuna Augustinčića, ki je nastala leta 1948 na podlagi prvih referenc, danih pet let prej.

Modri ​​vlak

Do Titove smrti so z Modrim vlakom na potovanja po državi in ​​tujini prevažali le predsednika SFRJ, visoke državne in politične osebnosti ter tuje državnike.

Modri vlak
Modri vlak. Vir: Twitter

Od leta 2005 pa se Modri ​​vlak uporablja v komercialne namene, danes pa je mogoče najeti celoten vlak ali en vagon - za največ 110 potnikov.

Prav tako lahko najamete vlak z nespremenjeno, razkošno notranjostjo za snemanje, fotografiranje, razstave, srečanja, konference, delavnice, svečane prireditve itd.

Ali pa ga samo obiščete in se sprehodite skozi notranjost.

Modri vlak
Modri vlak. Vir: Twitter

Posamezne in skupinske obiske je treba najaviti vsaj 48 ur vnaprej po e-pošti: marketing@srbvoz.rs ali po telefonu: +381 11 3616 811.

Delovni čas garaže za goste, ki se nahaja na Aveniji patriarha Pavla 8a, je med delavniki od 8. do 14. ure.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke