REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Teror pretirane korektnosti: Po dihurju Pepeju na udaru kritik še princ zaradi »nedogovorjenega poljuba« Sneguljčice!

Teror pretirane korektnosti: Po dihurju Pepeju na udaru kritik še princ zaradi »nedogovorjenega poljuba« Sneguljčice!Sneguljčica, sporni poljub, ki jo je sicer vrnil v življenje. Vir: Posnetek zaslona, YouTube

Kultura pretirane »korektnosti,« ki se včasih imenuje tudi »kultura odpovedi« je v nekaterih primerih privedla do precej nenavadnih ravnanj.

Ali je princ smel brez pristanka Sneguljčice le-to poljubiti ali ne je tako postala dilema, ki je del stalnih in srditih »viralnih« razprav na družbenih omrežjih.

V ZDA je tako na primer v središču pozornosti v Disneylandu vožnja skozi »začarane želje Sneguljčice«, ki je po novem tako nadgrajena, da je iz nje izključen »poljub resnične ljubezni.«

Sneguljčica se je namreč znašla na udaru kritikov zato, ker jo njen princ poljubi na usta, ne da bi ona na to izrecno pristala.

Kar je seveda težko, kajti v pravljici je začarana oziroma - mrtva, v življenje pa jo prebudi prav poljub njenega princa.

Toda nekatere dušebrižnike je ta scena, ki jo poznamo vsi iz pravljic naše mladosti, zelo zaskrbela.

Sneguljčica
Sneguljčica. Vir: Posnetek zaslona, YouTube

Prepričani so namreč, da bi lahko moške navajala na to, da brez pristanka žensk le-te poljubljajo.

In zato so jo kot »neprimerno« v zabaviščnem parku spremenili oziroma jo izbrisali.

In to klub temu, da gre za instalacijo, ki so jo v parku odprli že leta 1955.

Toda potem ko so park zaradi koronavirusa zaprli, so sceno med zaprtjem – preuredili.

Žrtev te kulture odpovedi je bila tudi pisateljica J.K. Rowling, zaradi komentiranja članka o menstruaciji.

Ali je princ smel brez pristanka Sneguljčice le-to poljubiti ali ne je tako postala dilema, ki je del stalnih in srditih »viralnih« razprav na družbenih omrežjih.

Toda to ni edini lik iz risank, ki je v zadnjem času doživel pogrom.

Eden največjih storilcev kaznivih dejanj seksualne nekorektnosti naj bi bil menda Pepe le Fuj (Pepé Le Pew), znan tudi kot Pepe Dihur in je marsikje imenovan tudi kot Pepe le Tvor.

Legendarni in priljubljeni junak risank je zaslovel predvsem v sceni, ko zaradi prebarvanega kožuha nastopa kot osvajalec ženskih src in poskuša s svojim vsiljivim dvorjenjem omrežiti mačko iz visoke družbe.

Ki mu seveda ves čas beži, njegova iznajdljivost pri dvorjenju in njeno vztrajno zavračanje njegovih ljubeznivosti pa so pri številnih generacijah desetletja skrbele za salve smeha.

Tudi v Sloveniji je bil znan po odlični sinhronizaciji igralca Đuze Stojiljkovića, njegov primer pa je na najboljši način učil predvsem fante o tem, kako ne smejo dvoriti dekletom.

Pivčeva živi v pravljici
V Sloveniji v pravljicah brez težav živi le Aleksandra Pivec. Vir: Twitter

Vendar pa zagovorniki »korektnosti« dihurja, predvsem v ZDA, sedaj obtožujejo »normalizacije kulture posilstev«, saj naj bi s svojim nasilnim ravnanjem do žrtev svoje neobrzdane ljubezni milijonom pokazal napačno ravnanje.

Dihurjevi nasilni poskusi osvajanja mačke Penelope naj bi namreč, kot smo lahko prebrali celo v New York Timesu, vzpodbujali kulturo posilstev in seksualnega vznemirjanja, katerega ciljna skupina so predvsem mladi.

In to naj bi bilo neodpustljivo. Zato je kolumnist NY Timesa celo zahteval od produkcijske hiše Warner Bross, lastnice sporne risanke, da naj se za zmeraj odpove »francoskemu ljubimcu iz risank«, zato, da gledalci ne bi videli, kako se brez dovoljenja dotika mačke, ki jo osvaja, kako jo poskuša zakleniti, kako ji izreka neprimerne komplimente in deli nedogovorjene poljubčke…

Pepe Dihur
Pepe Dihur. Vir: Posnetek zaslona, YouTube

Zelo podobno kritiko pa so v New York Timesu usmerili tudi zoper hitrega Gonzalesa (»Speedy Gonzales«), ki naj bi izkazoval rasizem zoper Latinoameričane, predvsem pa Mehičane.

Podobna cenzura je že doletela tudi risanke, v katerih nastopata Tom in Jerry. Ob vsem tem sta na muhi kritikov tudi slonček Dumbo, ki je označen za rasista, Peter Pan pa za nasilneža...

Warner Bross se uradno ni odzval na zahtevo, ki jo je izstrelil NY Times, toda dihurja Pepeja so iz filma »Space Jam 2« (Vesoljska košarka 2), kjer je igral z Michaelom Jordanom - že odstranili.

In to kljub številnim protestom po vsem svetu.

Besedo 'cancel' smo pričeli najprej uporabljati na svetovnem spletu, ko je bil preklic način, da smo nekomu sporočili: »Končal sem s tabo.«

Ker pa so ta preklic vse pogosteje pričeli uporabljati tudi na družabnih medijih, je ta prerasla v način, kako druge pozvati, naj zavrnejo neko osebo ali podjetje.

J. K. Rowling
J. K. Rowling. Vir: Twitter
Kultura odpovedi je slaba tudi zato, ker ne sprejema diskurza, svoboda govora pa se zoži zgolj na politično korekten govor.

Najpogosteje tedaj, ko neka oseba (tarča) krši družbene norme - na primer zaradi dajanja seksističnih komentarjev, »napačnih« mnenj o politiki, pop kulturi, spolni usmeritvi…

Slavni glasbenik Nick Cave meni, da je kultura odpovedi postala najbolj nesrečna religija na svetu, ki je pričela kreativce enostavno dušiti.

»Ni variante, da bi danes posnel The Office. Vsakič bi se našel nekdo, ki bi bil užaljen,« meni Ricky Gervais, poznan angleški komik, družbeni kritik in igralec.

Žrtev te kulture odpovedi je bila tudi pisateljica J.K. Rowling, zaradi komentiranja članka o menstruaciji, češ, da je za osebe, ki menstruirajo, nekoč obstajal izraz, namigujoč, da imajo menstruacijo lahko samo ženske.

Komentar ni bil pogodu LGTB skupnosti.

Najbolj kritični so pričeli s sežiganjem njenih knjig in s pozivi k splošnemu bojkotu.

Kam pripelje sežiganje knjig pa smo v zgodovini že večkrat videli...

Kultura odpovedi je slaba tudi zato, ker ne sprejema diskurza, svoboda govora pa se zoži zgolj na politično korekten govor.

Prav zato bi se bilo potrebno tudi odreči ocenjevanju »sovražnega govora« in bolje pripraviti na detekcijo »nevarnega govora.«

Kajti, če bo tako šlo naprej, se bodo zaradi »kulture odpovedi« (»cancel culture«) kmalu risanke naše mladosti prodajale samo še na črnem trgu, mlade generacije pa nikoli ne bodo razumele, čemu in zakaj smo se tako »nekorektno« in vendar odkrito in od srca smejali v naši mladosti, ne da bi sploh vedeli, da smo po prevladujočih normah današnjega sveta zato že trajno okvarjeni in spremenjeni v rasiste ter potencialne posiljevalce.

Delite članek