Švicarji za prispevek za javno radiotelevizijo; kaj pa Slovenci?

Včeraj so Švicarji na referendumu odločali o nadaljnji usodi prispevka za javno radiotelevizijo; presenetljivo so s kar 71,6 % odstotka zmagali podporniki prispevka. 

Medtem ko so predhodne analize javnega mnenja kazale le 60 % podpore, je bila končna podpora neprimerno večja. Generalni direktor švicarske javne radiotelevizije SRG Gilles Marchard je kljub temu napovedal izvedbo varčevalnega programa kot tudi prenovo programov.

Švicarska RTV

Pobudniki referenduma, ki so bili za odpravo prispevka, prihajajo predvsem iz desnosredinskega političnega pola. Zagovarjajo namreč, da je prispevek za SRG previsok, pristranski in nepotreben, saj bi državljani sami lahko odločali, kaj želijo gledati in kaj ne. Izpad prispevka pa bi SRG lahko pokrila z dodatnim oglaševanjem, prodajo programskega prostora in posebno plačljivo televizijo oz. programi.

Nasprotno pa je švicarska vlada pred referendumom opozorjala, da bi prenehanje plačevanja prispevka vodilo k propadu javne radiotelevizije, saj bi slednja ostala kar brez treh četrtin celotnega proračuna. Javno SRG so tako branili in jo označili za družbeno platformo, ki posreduje dobre in neodvisne informacije. 

SRG je v švicarski zakonodaji opredeljena kot neprofitna organizacija in hkrati ena izmed javnih služb. V sklopu SRG deluje sedemnajst radijskih postaj in sedem televizij, ki predvajajo program v vseh štirih uradnih jezikih (nemščini, francoščini, italijanščini in retoromanščini). Programe ustvarja okoli šest tisoč zaposlenih, od tega okoli 4.900 redno zaposlenih, pri čemer na leto obrnejo okoli 1,6 milijarde švicarskih frankov (okoli 1,4 milijarde evrov). Posledično je SRG največja elektronska medijska organizacija v Švici. 
Dosedaj je prispevek za SRG znašal na posamezno gospodinjstvo 451,10 frankov (okoli 390 evrov), a za naslednje leto načrtujejo znižanje na 365 frankov.

Kaj pa slovenska RTV?

Tudi slovenska javna radiotelevizija (RTV) živi in deluje zahvaljujoč prispevku, katerega morajo plačevati državljani. 

Prispevek mora tako plačati vsak, ki » ima oz. uporablja radijski ali televizijski sprejemnik oz. katerokoli drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oz. televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija«, izpostavljajo na RTV Slovenija. 

In koliko znaša prispevek (če še ne veste)? Zavezanci, ki uporabljajo radijske in televizijske sprejemnike za zasebno rabo, morajo plačati na gospodinjstvo 12,75 € oz. le 3,77 €, če imajo le radijski prispevek. Isto velja za pravne osebe, ki uporabljajo sprejemnike le za osebno rabo zaposlenih.

A v primeru, če gre za javno uporabo RTV sprejemnikov, morajo pravne osebe in samostojni podjetniki plačevati prispevek v višini 36,13 € za vsako poslovno enoto, pri čemer je za vsako naslednjo poslovno enoto potrebno plačati 30 % manj. V primeru, če poslovna enota uporablja le radijski sprejemnik, prispevek znaša 13,54 €. 

Hoteli in turistična podjetja, ki oddajajo sobe oz. prenočišča, morajo plačati pavšalni mesečni prispevek v višini 54,19 € za prvih 10 TV sprejemnikov v sobah ter za vsak nadaljnji TV prispevek 2,69 €. A v primeru, če tako podjetje v mesecu ne doseže 60 % zasedenosti oz. deluje le sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50 % mesečnega prispevka.

Lansko leto je RTV imela 2.144 redno zaposlenih in še nekaj sto pogodbenih sodelavcev, ki delujejo v okviru ljubljanske centrale in dveh regionalnih centrov (v Mariboru in Kopru). Skupaj ustvarjajo tri nacionalne radijske in televizijske programe, radijska in televizijska programa tako za madžarsko in italijansko avtohtono manjšino, radijski in televizijski program za romsko skupnost, za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za izseljence v tujini ter za tujo javnost. To nanese na osem radijskih programov in pet televizijskih programov. 

Slovenci na referendum?

Tudi v Sloveniji se že dolgo krešejo mnenja o (ne)upravičenosti RTV-prispevka. V demokratični državi bi bilo na mesto, da bi to vprašanje prav tako razrešili na referendumu.