Svetovalec za nacionalno varnost Krek: Težko je pričakovati, da bo Pahorjeva ocena pripravljenosti SV drugačna od prejšnjih (24. 2.)

Svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost Uroš Krek opozarja, da je težko pričakovati, da bo skupna ocena pripravljenosti Slovenske vojske, ki jo bo marca predstavil predsednik Borut Pahor, drugačna od prejšnjih. Če enota ni popolnjena, je ocena lahko negativna, kar povleče za seboj druge parametre, je dejal za prilogo Večera V soboto.

Slaba ocena bataljonske bojne skupine 72. brigade SV pa je bila za Kreka presenečenje in razočaranje. Glede na to, da so vsaj dve certifikaciji že uspešno prestali in da bi bojna skupina morala imeti prioriteto pri popolnjevanju in opremljanju ter zadostnem času za usposabljanje, status "not combat ready" ne more biti sprejemljiv, je opozoril v intervjuju za Večerovo prilogo.

Kot je pojasnil, predsednik države poda oceno, ki velja za celotno Slovensko vojsko. Bojna skupina 72. brigade pa je enota, ki bi morala imeti prioriteto pri vseh aktivnostih ter kadrovski in materialni zagotovitvi, da bi lahko prestala preverjanje, ki potrdi, da lahko deluje v vseh bojnih razmerah, je izpostavil.

Za izboljšanje ocene stanja pripravljenosti SV je po njegovem mnenju ključno zagotoviti kadre in denar. "Kriteriji, po katerih ocenjujemo pripravljenost, so kadrovska popolnitev, oprema, usposobljenost, stanje tehnike in zaloge. To je pet ključnih kvantitativnih elementov, ki so večinoma vezani na razpoložljive kadre in finance," je opozoril.

Dejstvo, da je zdaj že nekdanji načelnik Generalštaba SV Andrej Osterman zaradi kadrovske problematike zahteval odziv sekretariata Sveta za nacionalno varnost (SNAV), je po Krekovih besedah "izjemno resna zadeva". Verjetno bo podoben dokument kot Osterman pripravil tudi generalni direktor Policije, kjer je prav tako težava popolnjevanje, je dejal. Glede na to je po njegovem opozorilu treba iskati celovite sistemske rešitve.

"To, da je načelnik opozoril sekretariat in je njegov namestnik to izpostavil na državnozborskem odboru za obrambo, je verjetno delno povezano tudi s tem, da se je sprememba obrambne zakonodaje zaustavila v državnem zboru. Določene rešitve v predlogih novel zakonov o obrambi in službi v Slovenski vojski bi lahko vplivale tudi na pridobivanje in zadrževanje kadra," je poudaril.

"Ko se je proces sprejemanja zakonodaje zaustavil, je bilo treba opozoriti, da je stanje slabo. S tem tempom letnega primanjkljaja v kadrih bi po ocenah generalštaba lahko vojska do leta 2025 padla na 5000 pripadnikov," je dodal.

Krek je ob idejah za vzpostavitev enotnega sistema za kadrovsko dopolnjevanje vseh obrambno-varnostnih struktur pojasnil, da bi s tem omejili konkurenco med posameznimi strukturami, saj vojska, policija in tudi finančna uprava posegajo v isto kadrovsko bazo. "To je lahko zelo dobra rešitev, kajti tako lahko tudi drugi podsistemi dobijo izšolane, disciplinirane, usposobljene, organizirane ljudi s precej izkušnjami," je menil.

V sistemu nacionalne varnosti je po njegovem prepričanju pomembno dokaj hitro obnavljati kadre. Ljudje, ki delajo v sistemu nacionalne varnosti, namreč upravičeno pričakujejo določene olajšave pri tem, kdaj in kako lahko zapustijo sistem in kje se lahko potem poklicno uveljavijo.

Drugi problem vseh podsistemov nacionalne varnosti je po njegovih besedah soočanje z zastojem pri modernizaciji. "V tretje desetletje tega tisočletja bomo vstopili večinoma s tehnologijo iz prejšnjega tisočletja," je kritičen. Tretji del težav pa se po njegovih besedah vrti okoli rigidne zakonodaje.