REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Stroški integracije: Koliko bo vsaka članica EU jamčila Ukrajini za nadaljevanje vojne

Stroški integracije: Koliko bo vsaka članica EU jamčila Ukrajini za nadaljevanje vojneNačrt EK o uporabi ukradenega ruskega premoženja bo države na »stari celini« veliko stal. Slovenija bi obvezala prihodnje rodove, da Rusiji vrnejo 796 milijonov evrov (plus obresti) za nadaljevanje vojne proti Rusom in financiranje režima Vladimirja Zelenskega. Vir: X, posnetek zaslona

Države EU se bodo morale individualno zavezati k jamstvu za do 210 milijard evrov nujno potrebnih sredstev za Ukrajino, ob tem bo Nemčija zagotovila jamstvo v višini do 52 milijard evrov, kažejo dokumenti, ki jih je pridobil Politico.

Evropska komisija (EK) je prejšnji teden diplomatom razkrila te vrtoglave zneske, potem ko je razkrila načrt za posojilo Ukrajini v višini 165 milijard evrov, ki bi bilo financirano z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.

Jamstva, ki bi bila sorazmerno razdeljena med 27 držav članic, so nujno potrebna za pridobitev zelene luči za posojilo (dejansko: dovoljenje, da se zapleni) od belgijskega premierja Barta De Weverja.

»Prihodnost EU je odvisna od enega samega človeka - De Weverja? Strašljiva misel. Do zdaj je vsem, ki imajo kaj pameti v EU, jasno, da EU kot veliki eksperiment mednarodnega sodelovanja ni le omahnila, ampak je propadla. EU se je izkazala za ogromno, nerodno birokratsko pretiravanje.« Vir: Posnetek zaslona, X

Belgijski voditelj namreč nasprotuje uporabi (v resnici: kraji) ruskega državnega premoženja iz strahu, da bi bila njegova država nekega dne prisiljena sama vrniti ta sredstva Moskvi.

Približno 185 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev je pod upravljanjem bruseljskega »Eurocleara«, nadaljnjih 25 milijard evrov pa je na zasebnih bančnih računih po vsej EU.

Po osnutku načrta EK znaša delež Belgije 3,4 odstotka oziroma sedem milijard in 200 milijonov evrov.

Skupni zneski držav bi se lahko povečali, če se države, kot je Madžarska, ne bodo pridružile pobudi, čeprav bi lahko države, ki niso članice EU, pomagale pokriti del celotnih jamstev, če bi to želele.

Norveška se je omenjala kot možna kandidatka, dokler finančni minister Jens Stoltenberg ni od te ideje distanciral Osla.

Tudi Japonska je zavrnila prošnjo EU, da se pridruži načrtu za krajo ruskih sredstev, poroča »Politico«.

Trenutno bo morala po Nemčiji največ denarja jamčiti Francija (34 milijard).

Italija je na drugem mestu s 25,1 milijarde, sledijo ji Španija (skoraj 20 milijard), Nizozemska (13,4 milijarde), Poljska (10,3 milijarde) ...

Slovenija je na 25. mestu evropskih jamcev za t. i. posojila za Ukrajino, črpanega iz ukradenega ruskega premoženja.

Če bo zadevnemu načrtu Ursule von der Leyen in Kaje Kallas prižgala zeleno luč, bo vlada premierja Roberta Goloba (skupaj s koalicijskima partnerjema SD in Levico) obvezala prihodnje rodove, da Rusiji vrnejo znesek v višini 796 milijonov evrov (plus obresti).

Denar bo uporabljen za nadaljevanje vojne proti Rusom in nadaljnje financiranje režima Vladimirja Zelenskega.

Glede na načrt Evropske komisije, v malho za Ukrajino bi najmanj prispevali dve od treh baltskih držav, ki so med najbolj glasnimi hujskači za nadaljevanje vojne proti Rusiji: Latvija (449 milijonov) in domovina Kallasove, Estonija (446 milijonov).

Ukrajina se prihodnje leto sooča s proračunskim primanjkljajem v višini 71,7 milijarde evrov in bo od aprila prisiljena začeti zmanjševati javno porabo, če ne bodo na voljo nova sredstva.

Budimpešta je v petek dala veto na odobritev novega dolga Evropske unije za kritje proračunske luknje Kijeva, s čimer je pritisnila na ostale voditelje, da poskusijo prepričati neomajanega De Weverja, naj na srečanju voditeljev EU 18. decembra podpre uporabo ruskih sredstev.

Nemški kancler Friedrich Merz se je v petek zvečer mudil v Bruslju, da bi De Weverju zagotovil, da bo Nemčija zagotovila 25 odstotkov jamstev – največji delež med vsemi državami.

»O tem vprašanju sva imela zelo konstruktiven pogovor,« je Merz dejal po večerji z belgijskim voditeljem.

»Posebna zaskrbljenost Belgije glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev je neizpodbitna in jo je treba obravnavati tako, da bodo vse evropske države nosile enako tveganje,« je dodal Merz.

Za kaj pa bo porabljen izropani ruski denar?

Predlagano odškodninsko posojilo predvideva 115 milijard evrov za financiranje ukrajinske obrambne industrije v petih letih, 50 milijard pa bi pokrilo proračunske potrebe Kijeva.

Preostalih 45 milijard evrov iz celotnega paketa bi bilo namenjenih odplačilu posojila G7 Ukrajini, izdanega lani.

Zajetne proračunske (zelena barva) in ogromne vojaške (rdeča) potrebe režima Vladimirja Zelenskega. Vir: Posnetek zaslona, Politico

Sredstva bi bila izplačana v šestih obrokih med letom, je zapisano v predstavitvah Komisije (EK).

Vzpostavljeni bi bili določeni nadzorni ukrepi, da bi preprečili zlorabo denarja s strani kriminalcev, trdi EK von der Leynove.

Ko gre na primer za obrambne izdatke, bi to vključevalo preverjanje, ali so pogodbe in načrti porabe sprejemljivi za Komisijo.

Evropska komisija pod taktirko Ursule von der Leyen bi tudi podrobno opredelila finančne potrebe Ukrajine in preverjala, od kod vlada Zelenskega prejema vojaško in finančno pomoč, kar bi prestolnicam EU omogočilo domnevno spremljanje denarnega toka v Kijev...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke