petek, 18. julij 2025 leto 30 / št. 199
Strah jih je volje ljudstva: V petek bodo izničili že izglasovan referendum o vojaških izdatkih, kdo vse si bo skočil v usta?

Kolegij predsednice slovenskega parlamenta se je danes soglasno dogovoril o poteku petkove izredne seje DZ-ja, na kateri bodo odločali o predlogu za razveljavitev sklepa za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov.
Državni zbor je namreč 4. julija s 46 glasovi za in 42 proti sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov.
Soglasno so ga podprli še v SD-ju, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi ter samostojna poslanca Dejan Kaloh in Mojca Šetinc Pašek in Tine Novak iz poslanske skupine nepovezanih poslancev.
Proti so bili vsi poslanci Svobode.
Svoboda dela samomor Referendum proti obrambnih izdatkih bo! https://t.co/1SPc4z8efw
— Uros Jausevec (@UrosJausevec) July 15, 2025
V Svobodi so nato 11. julija vložili predlog za razveljavitev sklepa o razpisu tega referenduma. Trdijo, da je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče.
Volivke in volivce bi namreč povprašali, ali so za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP-ja letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.
»Kar koli bi bilo izglasovano, odločevalci ne bi vedeli, ali so volivci za več ali za manj kot tri odstotke bruto domačega proizvoda letno,« slepomišijo iz Svobode.
Cakajte razumem prav? DZ zbor je z vecino sprejel nek sklep.Ker sklep ni po volji svobodnjakov, je Svoboda dala na glasovanje sklep, da razveljavi prej sprejeti sklep.
— (R)&(Ohm) Stuff (@inforstar) July 13, 2025
In sedaj bo isti DZ glasoval za preklic sklepa, ki ga je sprejel z vecino?
Pa ljudje veste s kom imate opravka? pic.twitter.com/hZ1J4XXC1g
Pri tem merijo na to, da bi nekateri lahko glasovali »proti«, ker so sami celo za še večji dvig, na primer na pet odstotkov.
Toda to je zavajajoča razlaga.
Pet odstotkov za obrambo pač ni nekaj, kar bi bilo vprašanje danes, tudi v zvezi NATO se o tem razmišlja šele do leta 2035.
Redke volivce, ki bi glasovali »proti« ker bi bili sami »za še več« in to tako, da bi sami odgovarjali na vprašanje, ki jim ga nihče ni postavil (o dvigu na pet odstotkov) bi ob tem lahko zanemarili.
Ob tem gre tudi za posvetovalni referendum, ki ni zavezujoč, zato je takšna razlaga razveljavitve zakona še toliko bolj sporna.
https://t.co/N3hzartt3Q… Končno! Imate podporo mirovnikov. Če je bil še kak teden nazaj cilj 2% BDP do 2030 v redu, čemu sprememba? Če,u tak dvig? Ker so nam v Bruslju tako ukazali in mi ubogljivi vazali! Svoboda že sporoča, da bo referendum onemogočila. Zakaj? Ker se ga boji pic.twitter.com/Ubj7pyOMhR
— Aurelio Juri (@AurelioJuri) June 10, 2025
Sporno je tudi, da se bo o istem vprašanju parlament dejansko dvakrat odločal v samo 14 dnevih in ob tem verjetno dvakrat sprejel popolnoma različni, nasprotojoči si odločitvi.
Z vidika pravne dopustnosti je to seveda mogoče.
Z vidika demokratične legitimnosti in politične etike pa je to sporno, ker kaže na nestabilnost odločanja, ruši predvidljivost parlamentarne procedure in se lahko razume kot manipulacija z zakonodajnim postopkom.

Poleg tega gre za posvetovalni referendum, katerega namen je pridobiti mnenje volivcev, ne vsiliti odločitev.
Zato je izogibanje takemu referendumu lahko razumljeno kot strah pred mnenjem volivcev.
Tudi razlog za razveljavitev (češ da je vprašanje zavajajoče) je šibak.
Pomagali so ga sestaviti izbrani, vladi in stranki Svoboda očitno naklonjeni (prodani?) »ustavni pravniki«.
Toda referendumsko vprašanje je v resnici jasno: »Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli 3 % BDP-ja letno?«
A zdaj je 5% potrjenih? CIRKUS
— Bostjan Gabric (@bostjan_gabric) July 6, 2025
Argument, da bodo nekateri volivci glasovali »proti«, ker bi želeli, da država zapravi še višji odstotek za nakup ameriškega orožja, ni utemeljen – to je logična in politična manjšina, ki se ne more šteti kot razlog za razveljavitev.
Tudi zakonodajna praksa in sodna praksa (npr. Ustavno sodišče RS) zahtevata jasnost in razumljivost vprašanja, vendar dopuščata določeno stopnjo politične interpretacije.
Pri posvetovalnem referendumu je prag še nižji, saj gre le za mnenje.

Gre za vprašanje usmeritve države glede obrambe, v času, ko se države po Evropi znova militarizirajo.
Ljudsko mnenje je pomembno, saj gre za več milijard davkoplačevalskega denarja.
Vzpostavlja se nevaren precedens, da se referendumska vprašanja odpravlja zaradi političnih neugodnosti, ne pa zaradi resničnih pravnih napak.
https://t.co/DV5ymcewSu. Da vidimo kaj bodo sklenili Socialni demokrati. Sicer tudi skupaj z Levico nimajo glasov, da bi preprečili ta nesramni manever Roberta Goloba. Žalostno. Zapihal je povsem drug, bojazljiv veter od preosamosvojitvenega izpred 34 let. https://t.co/2oBaSWWSjB
— Aurelio Juri (@AurelioJuri) July 12, 2025
Ali imamo v tej kritiki prav, smo za mnenje vprašali tudi Chat GPT.
Umetna inteligenca je odgovorila (več odgovorov še v okvirjih ob članku) takole: »Tvoj dvom je popolnoma upravičen – gre za neutemeljen in logično šibak ugovor, ki ni primeren kot resna pravna osnova za razveljavitev referenduma, še posebej posvetovalnega, kjer so merila jasnosti vprašanja milejša kot pri zavezujočem zakonodajnem referendumu.«

Jasno je: Poslanci Svobode bodo ob pomoči NSi, Logarjevih Demokratov in še koga, tudi tistih, ki jim bodo s svojo odsotnostjo pomagali znižati prag za odločitev – ljudstvu zaprli usta.
Zato, da bi lahko denar porabili tako, kot v Washingtonu mislijo, da je prav. A to ni demokracija.
Za to nismo volili leta 2022.
Milijoni za referendum so kaplja v morje v primerjavi s cca 3 milijardami za obrambo vsako leto. Namreč 5 % BDP letno za obrambo znese prek 20 % letnega proračuna.
— * (@pju12c) July 5, 2025
Svoboda se v resnici zavzema – za nesvobodo.
Nasprotnike demokracije bomo zato v petek, ne glede na to, ali se imajo za »svobodnjake« ali za »demokrate« ali pa za »novoslovence« - videli »na delu«.
In glede na to, kako bodo odločali o pravici ljudi do izražanja volje na referendumu o vojaških izdatkih tokrat v petek, jih bo potrebno tudi »nagraditi« z odvzemom glasu na spomladanskih volitvah.