Stično območje dejansko ni več teritorialno morje Hrvaške

Pravnica Dominika Švarc Pipan določitev območja, po katerem ima v skladu z arbitražno razsodbo Slovenija dostop do mednarodnih voda, interpretira kot "določitev dejanskega neposrednega fizičnega stika med slovenskim teritorialnim morjem in odprtim morjem oziroma območjem, kjer velja režim, de facto identičen tistemu, ki velja na odprtem morju".

Po mnenju strokovnjakinje za mednarodno pravo 2,5 navtične milje širok koridor, ki ga je določilo arbitražno sodišče, ni del hrvaškega teritorialnega morja. "Seveda zna priti tu do različnih pravnih interpretacij, a meni po branju sodbe se zdi povsem jasno, da ne gre za teritorialno morje nobene države, ampak dejansko za nek poseben režim, ki ni pod popolno suverenostjo niti ene niti druge države," je izpostavila za STA.

S tem pa je sodišče naredilo "genialno potezo, vede ali nevede, tudi v tem smislu, ker imajo zdaj na tem območju enake pravice (svobodo plovbe, preletov...), ki veljajo v odprtem morju, tudi tretje države. In to zna prispevati k temu, da bodo imele sedaj tretje države bolj oprijemljiv, konkreten interes, da si prizadevajo za to, da bo Hrvaška spoštovala ta režim in predvsem, da bodo reagirale, če ga Hrvaška ne bo spoštovala".

Hkrati se ji tudi zdi, da se bo Hrvaška čutila nekoliko bolj primorana ta režim spoštovati, ne povzročati incidentov in problemov v tem območju, glede na to, da so sedaj vpletene tudi tretje države.

Kot je v pogovoru za POP TV še pojasnila, Hrvaška pravzaprav nima nobenih možnosti, da sodbe arbitražnega sodišča ne sprejema, saj je z arbitražnim sporazumom sama sprejela obveznost, da sodbo izpolni. Na prvi pogled pa tudi Slovenija nima neposrednih sodnih mehanizmov, s katerimi bi lahko od Hrvaške zahtevala spoštovanje odločitve. Med strokovnjaki se po njenih besedah sicer pojavljajo zamisli, da bi se Slovenija "v določenih primerih lahko obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice v Luksemburgu, če bi prihajalo do nekaterih kršitev v tem kontekstu evropskega prava in pod pogojem, da bo to sodišče dejansko imelo pristojnost".

Za uresničevanje sodbe arbitražnega sodišča bodo potrebne tudi nekatere spremembe zakonodaje, denimo zakona o občinah, ki bo po oceni Švarc Pipanove eden prvih od približno desetih zakonov, ki jih bo treba spremeniti. Pri tem odsvetuje hitenje, po njenem mnenju je namreč "treba podrobno pregledati sodbo in razmisliti, kako naprej".

Švarc Pipanova ob tem ocenjuje, da je Slovenija z odločitvijo arbitražnega sodišča lahko zadovoljna, "mislim, da smo veliko več dobili kot izgubili". "Na prvi pogled se mi zdi razsodba dokaj pravična, tako glede kopenske kot morske meje, kjer se mi zdi, da smo veliko pridobili, četudi se nekaterim zdaj zdi, da temu ni tako," je dejala.

Tudi ona je po branju sodbe in opisa režima ocenila, da je sodišče vsekakor opravilo svojo nalogo v skladu s tem, kar mu je bilo naloženo.

Odgovor na vprašanje, ali je določitev stičnega območja torej to, kar je Slovenija želela, ko je v arbitražni sporazum zapisala, da morajo sodniki določiti t.i. junction, je odvisen od tega, koga v Sloveniji vprašate, je dejala Švarčeva. "To je nek inovativen način reševanja spora. Meni se zdi pravičen," je dejala in dodala, da je bilo inovativen način reševanja tudi pričakovati, glede na to, da sta Slovenija in Hrvaška sodišču dali na voljo izredno širok pravni okvir odločanja, torej ne le striktno v skladu s črko mednarodnega prava, ampak tudi upoštevaje dobrih medsosedskih odnosov in načela pravičnosti.

"Sem pravzaprav kar pričakovala neko kreativno rešitev in nisem presenečena, da ta rešitev ni identična niti tisti, ki jo je predlagala Hrvaška niti tisti, ki jo je predlagala Slovenija," je dejala in dodala, da se ji zdi sodba tudi izredno dobro pravno obrazložena.

Na omenjenem stičnem območju sicer ribiči ne bodo imeli pravice ribolova, saj s sodbo določene pravice ne vključujejo izkoriščanja naravnih virov, je pojasnila.

Prav tako se glede kopenske meje lahko pričakuje nezadovoljstvo na tistih območjih, kjer so prebivalci padli na drugo stran meje. "Zdi se mi, da smo izgubili območja, za katera je bilo pričakovati, da jih bomo in čisto nič več. Sama sem pričakovala, da bomo izgubili območja Razkrižja, Trdinov vrh in območje ob vzhodnem delu reke Dragonje," je pojasnila pravniški vidik.

Arbitražno sodišče je danes objavilo končno razsodbo o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško, tako na kopnem kot na morju. Določilo je tudi stik Slovenije z odprtim morjem in režim, ki velja v tem območju.