Statistiki izpostavili pomen globalizacije tudi za slovensko gospodarstvo

Dostop do interneta je imelo lani več kot tri četrtine Slovencev, 40 odstotkov pa jih je delalo v mednarodnem podjetju pod nadzorom tuje pravne enote, so ob predstavitvi pomena globalizacije za slovensko gospodarstvo zapisali na statističnem uradu. Opozorili so tudi na okoljske vplive, ki jih države naslavljajo s skupnimi ukrepi.

Statistiki so najprej izpostavili razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki spodbujajo družbeno globalizacijo. Lani je imelo po njihovih navedbah dostop do interneta 78 odstotkov slovenskih gospodinjstev, kar je 10 odstotnih točk več kot leta 2010. Od aprila 2015 do marca 2016 je nakup prek spleta najmanj enkrat opravilo 40 odstotkov posameznikov v starosti med 16 in 74 let, kar je 14 odstotnih točk več kot v celotnem letu 2010.

Leta 2015 so štirje od desetih Slovencev, ki delajo v podjetju, ki se povezuje v skupino podjetij, delali v mednarodnem podjetju pod nadzorom tuje pravne enote. Podjetja iz sosednjih držav so bila lastniki 40 odstotkov mednarodnih podjetij v Sloveniji. Od podjetij pod tujim nadzorom jih je bilo 20 odstotkov avstrijskih, 10 odstotkov hrvaških, devet odstotkov italijanskih in dva odstotka madžarskih.

Če bi se državljani Slovenije in državljani sosednjih držav zbrali in višino plačila za svoje delo določili glede na povprečne stroške dela v svojih državah, bi največ prejeli Avstrijci, najmanj pa Madžari, je statistični urad objavil na svoji spletni strani.

Na ravni EU so za svoje delo sicer najbolje plačani Danci. Leta 2015 so zaslužili 41,3 evra na uro, kar je plačilo, s katerim bi lahko v Sloveniji plačali skoraj tri Slovence oziroma tri ure dela. Najmanj zaslužijo Bolgari, ki so leta 2015 zaslužili 4,1 evra na uro, kar pomeni, da so za štiri ure dela prejeli povprečno enako plačilo kot Slovenci za eno uro.

Statistiki so se pri globalizaciji navezali tudi na transport vsakdanjih dobrin, kot je sadje. Ob predpostavki, da to potuje po morju, je bila skupna dolžina poti, ki so jo prepotovali banane, avokado, ananas in kivi, da so prišli do Slovenije, 52.289 kilometrov.

Kot zanimivost so dodali, da je Slovenija lani uvozila 2100 ton avokada, 72.600 ton banan, 2700 ton ananasa in 3700 ton kivija, izvozila pa 38.000 ton banan, 1100 ton avokada, 400 ton ananasa in 1300 ton kivija.

Globalizacija prinaša tudi okoljske vplive, ki jih skuša EU v čim večji meri nevtralizirati. Nekatere okoljske cilje so si države članice po navedbah statističnega urada postavile v strategiji za pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo Evropa 2020.

Povečanje deleža obnovljivih virov v končni porabi je določeno za vsako državo posebej. Slovenija trenutno dosega 22-odstotni delež in ga mora do leta 2020 povečati na 25 odstotkov. Cilj so od sosednjih držav že presegle Madžarska, Hrvaška in Italija.

Drugi cilj, ki je skupen državam EU, pa je zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 20 odstotkov glede na leto 1990. Ta cilj so države dosegle že leta 2014, in sicer so emisije v povprečju znižale za 23 odstotkov.