Štajerska varda: Obtožnica proti Andreju Šišku vložena, braniti se bo moral iz zapora

Mariborsko tožilstvo je vložilo obtožnico zoper predsednika Stranke slovenskega naroda in vodjo »Štajerske varde« Andreja Šiška. Očitajo mu kaznivo dejanje ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve zaradi organiziranja Štajerske varde ter predlagajo podaljšanje pripora.

Do takšnega razvoja dogodkov je prišlo takoj zatem, ko je Vrhovno sodišče RS sprejelo presojo nižjih sodišč, češ da je podan utemeljen sum, da je Šiško ustanovil paravojaško enoto in pozival k ustanovitvi še drugih vard po Sloveniji, ki bodo, ko bodo dozorele razmere, »strmoglavile najvišje državne organe.«

Ob tem je vrhovno sodišče tudi presodilo, da je podan utemeljen sum, da naj bi z ustanovitvijo skupine obdolženi neposredno posegel v eno od temeljnih funkcij države, to je zagotavljanje varnosti, ki je v izključni pristojnosti države.

Šiško je v priporu sicer že od 12. septembra. Vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič pričakuje, da bo zunajrazpravni senat mariborskega sodišča pripor spet podaljšal. Po vložitvi obtožnice lahko zunajrazpravni senat pripor podaljšuje dve leti.

Šiško tako lahko zgolj še počaka na pravnomočnost obtožnice in začetek sojenja, saj je na začetku novembra tudi vrhovno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora.

Šiško in njegov odvetnik Viktor Osim sta sicer v zahtevi za varstvo zakonitosti navajala, da obdolženčevo ravnanje ne dosega zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, saj po njunem mnenju Šiškovo ravnanje ni bilo usmerjeno v ogrozitev ustavne ureditve. Podobno je menila tudi vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar, ki je že septembra v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti sodišču odgovorila, da je ta utemeljena.

Tudi preiskovalni sodnik, prvi, ki je odločal o zadevi, je argumentiral podobno. Dr. Janez Žirovnik je, kot smo ekskluzivno poročali v Insajderju.com argumentiral takole: »Kaznivo dejanje, ki se očita privedenemu, sc lahko stori le z direktnim naklepom. Za direktni naklep pa je značilno, daje podan le tedaj, kadar se storilec zaveda, kaj dela (intelektualna oziroma zavestna sestavina), in to tudi hoče (voluntativna oziroma voljna sestavina).

Kaznivo dejanje po 359. členu KZ-1 je napeljevanje in pripravljalno dejanje kot samostojno dejanje, storilec pa ravna s posebnim obarvanim naklepom, da bi ogrozil obstoj, ustavno ureditev ali varnost države.

Pristojno tožilstvo je utemeljilo sum z dvanajstimi uradnimi zaznamki o zbranih obvestilih od občanov, z zavarovanimi spletnimi strani in zaseženimi predmeti pri Šišku. Preiskovalni sodnik pa je ugotovil, da nihče od občanov, ki so bili prisotni na prireditvi 1. 9. 2018 in ki so policiji posredovali podatke, ne obremenjuje Andreja Šiška na način, da je privedeni prisotne na prireditvi pozival k oboroženemu uporu oziroma pozival ali ščuval k nasilni spremembi ustavne ureditve, navedeno pa ni razvidno niti iz govora Šiška na prireditvi I. 9. 2018, ki je v prilogi 81 kazenske ovadbe.

Šiško je tudi na zaslišanju poudaril, da si prizadeva za spremembo ustavne ureditve, vendar na demokratičen način oz. kakor pravi privedeni, 'po ljudovladni poti'. Prav tako iz uradnih zaznamkov izhaja, da večina prisotnih na prireditvi 1.9. 2018 sploh ni vedela, zakaj se zbirajo, vedeli so le, da gre za prireditev, na kateri se bodo fotografirali in posnetke objavili,« je zapisal dr. Žirovnik.

V sklepu je še dodal, da policisti ob hišnih preiskavah pri privedenemu ter pri D.S. in M. L. niso našli orožja, pri privedenemu so policisti sicer našli nekaj nabojev za vojaško orožje, vendar glede na količino (29) preiskovalni sodnik verjame, da ti naboji izvirajo iz osamosvojitvene vojne.

Preiskovalni sodnik je zato na koncu svojega sklepa poudaril, da tožilstvo ni uspelo z ustrezno stopnjo suma utemeljiti izvršitvenih dejanj privedenega.

Vrhovno sodišče pa je odločilo – prav obratno.

Vendar tudi to ni garancija za pravilnost presoje. Kot kažejo sodbe ESČP je tudi Vrhovno sodišče Slovenije že doslej velikokrat kršilo človekove pravice.