REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Sreča v novem letu: kaj bi se Janša in vladniki lahko naučili od Edvarda Kardelja in zakaj več denarja ne pomeni več sreče?

Sreča v novem letu: kaj bi se Janša in vladniki lahko naučili od Edvarda Kardelja in zakaj več denarja ne pomeni več sreče?Ko sta bila Janša in Bavčar še srečna - pod budnim očesom Tita in Kardelja... Vir: Twitter

Ob koncu starega leta 2021 in začetku leta 2022 smo s strani predstavnikov Janševe vlade znova poslušali številke o veliki gospodarski rasti v državi in tisti rasti, ki naj bi čakala slovensko gospodarstvo, o povečanju pokojnin, plač in ostalih prejemkov...

Napovedi o »več denarja« zgrešijo bistvo –, da z več denarja ni mogoče kupiti marsičesa, na primer občutka varnosti ali sreče.

Vsi seveda vemo, da je velik del tega kupljen na račun prihodnjih generacij s pomočjo kreditov ali pa pridobljen na račun izposojenega denarja v imenu EU na svetovnem trgu, ki ga morda ne bo potrebno niti vrniti, saj evro vse bolj postaja tudi ena od rezervnih svetovnih valut.

Na ta način se ZDA na račun sveta kreditirajo že desetletja – toda račun za to bo nekega dne prišel.

In ta račun bo grozljivo visok…

Toda te napovedi o »več denarja« zgrešijo bistvo –, da z več denarja ni mogoče kupiti marsičesa, na primer občutka varnosti ali sreče.

To je sicer znano, a so nas na to vladniki znova spomnili prav ob začetku leta.

Družina
Vir: Twitter

Leta 1930 je vplivni ekonomist John Maynard Keynes ocenjeval, kako tehnološki in gospodarski napredek zmanjšujeta število delovnih ur povprečnega delavca.

Napovedal je, da bo v dveh generacijah večina ljudi delala le tri ure na dan.

Seštejte vse kar imate, pa vendar vam ta denar ne bo mogel kupiti sreče. Razen v enem primeru -, če namerno in zavestno porabite nekaj denarja za - nakup časa.

Toda tehnološki napredek povprečnemu človeku ni sprostil časa, prav tako pa ni učinkov teh revolucionarnih sprememb prenesel v korist množic.

Te spremembe prav tako niso povečale bogastva.

Pravzaprav nekatere študije kažejo, da več ko ljudje zaslužijo, manj časa mislijo, da imajo.

Povedano drugače: seštejte vse kar imate, pa vendar vam ta denar ne bo mogel kupiti sreče.

Razen v enem primeru -, če namerno in zavestno porabite nekaj denarja za - nakup časa.

V študiji iz leta 2017, objavljeni v  ameriški reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, so raziskovalci anketirali na tisoče ljudi, ki so včasih plačali drugim ljudem za opravljanje nalog, v katerih niso uživali ali jih niso želeli.

Kot je na primer košnja trate. Ali čiščenje hiše. Ali pa odhajanje po opravkih. Stvari, ki so jih morali narediti, a niso posebej želeli.

Ni presenetljivo, da so bili ljudje, ki so bili pripravljeni porabiti malo denarja, da bi kupili malo časa, srečnejši in so občutili večje splošno zadovoljstvo z življenjem kot tisti, ki tega niso bili pripravljeni storiti.

Janša med košnjo trave v zaporu
Da pravil pri tem ni pa kaže dejstvo, da je bil Janez Janša videti zelo srečen tudi med košnjo trave v zaporu. Vir: Twitter

Lahko pa se seveda vprašamo tudi, ali ni morda tako, da so ljudje, ki porabijo denar za nakup časa, srečnejši preprosto zato - ker imajo denar za nakup časa?

Vendar pa raziskava kaže, da temu ni tako.

Razmeroma premožni ljudje, ki so porabili denar za to, da bi kupili malo časa, so bili namreč srečnejši od razmeroma bogatih ljudi, ki tega niso storili.

In ljudje, ki so bili na spodnjem koncu ekonomske lestvice pa so kljub temu porabili denar, da bi si »kupili malo časa«, so bili srečnejši od tistih na spodnjem koncu ekonomskega spektra, ki tega niso storili.

Razmeroma premožni ljudje, ki so porabili denar za to, da bi kupili malo časa, so bili namreč srečnejši od razmeroma bogatih ljudi, ki tega niso storili.

Sklep je torej jasen: ne glede na to, koliko zaslužite, ne glede na to, kako bogati ste, vas »nakup malo časa« naredi srečnejšega.

Da bi dokazali vzročno zvezo, so raziskovalci izvedli še en poskus.

En teden so udeleženci prejeli po 40 dolarjev, ob tem pa so jim rekli, da naj jih porabijo za kateri koli predmet ali predmete, ki so jih izbrali.

Edina omejitev je bila, da so morali denar porabiti za nakup »stvari«.

Naslednji teden so udeleženci prejeli 40 dolarjev in jim rekli, da jih morajo porabiti za »sprostitev časa.« Za nakup uslug čiščenja, vzdrževanja, dostave...

Morali so plačati nekomu, da naredi nekaj, kar bi sami lahko, a niso želeli narediti, da bi lahko ta čas izkoristili za nekaj, kar so si želeli početi.

Sreča je dosegljiva, če del zamudnih opravkov - prepustimo drugim. Vir: Twitter
Edvard Kardelj: Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam.

Rezultat je bil popolnoma jasen: ko so udeleženci raziskave namesto stvari »kupili čas«, so se počutili srečnejše, manj pod stresom in bolj zadovoljni.

Toda tudi tu je ena omejitev.

Raziskovalci so ugotovili, da bi »poraba preveč denarja za storitve, ki prihranijo čas, lahko spodkopala dojemanje osebnega nadzora, saj bi ljudi napeljala na sklepanje, da ne morejo opraviti nobenih vsakodnevnih nalog, kar bi lahko zmanjšalo dobro počutje«.

Z drugimi besedami to pomeni, da je tudi pri kupovanju več časa potrebno biti zmeren.

Pretiravanje z naročanjem uslug drugih lahko vodi do občutka lastne manjvrednosti.

Sicer pa smo to nekoč že vedeli. »Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam,« so v Sloveniji ob VIII. kongresu ZKS odzvanjale besede Edvarda Kardelja, zapisane v njegovi knjigi »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.«

Kardelja je v svoji diplomski nalogi obilno citiral tudi Janez Janša.

Tudi primer Igorja Bavčarja, ki mu veliko bogastvo ni prineslo sreče, pač pa le obsodbo in bivanje v zaporniški celici dokazuje, da si z denarjem ni mogoče kupiti več sreče. Vir: Twitter

In ne le to, na starih fotografijah je Janez Janša pod slikami Edvarda Kardelja in Josipa Broza Tita skupaj z Igorjem Bavčarjem videti srečen, čeprav so slike iz socialističnih časov, ko so bile plače v Sloveniji zelo nizke.

Toda Janša je tedaj, kot mlad komunist, v prostem času delal stvari, ki so ga veselile, zato je bil očitno zelo srečen.

Janez Janša - vprašalnik oob vstopu v ZKJ
Janez Janša je bil ob vstopu v ZKS srečen, saj je v svojem prostem času želel z vstopom med člane Zveze komunistov Slovenije »doprinesti svoj delež pri izpolnjevanju zastavljenih nalog in se hkrati bolj izobraziti v marksistični ideologiji«, kar mu je lepo uspelo.

Da pravil pri tem ni pa kaže dejstvo, da je bil Janša videti zelo srečen tudi med košnjo trave v zaporu, torej med dejavnostjo, ki jo strokovnjaki vidijo kot eno tistih, ki jih lahko delegiramo drugim.

Danes očitno ima zelo veliko - tudi iz nepojasnjenih izvorov - denarja in ves čas govori o tem, kolikor denarja naj bi menda priskrbel državljanom in državi.

A ni več videti srečen.

Srečen pa je bil, kot kaže ista stara fotografija iz časov socializma na kateri sta oba z Bavčarjem, ki mu veliko bogastvo, ki ga je pridobil pozneje, prav tako ni prineslo sreče, pač pa obsodbo in bivanje v zaporniški celici, ki se ji na Dobu ni izognil niti Janez Janša.

Tudi ta dva primera nazorno dokazujeta, da sreče človeku ne more kupiti denar.

In glede na to, da so se Kardeljeve besede izkazale kot preroško točne bi bilo bolj prav, če Janševa vlada ob novem letu napredka in sreče v Sloveniji ne bi videla le v podatkih o višjih odstotkih BDP-ja in plačah.

Nasprotno, napredek in srečo bi nam vlada pod taktirko Janeza Janše in SDS morala predstaviti tam, kjer je v vsem tem času najbolj padla na zgodovinskem izpitu – pri zagotavljanju več svobodnega časa ljudem in pri zagotavljanjem varnega okolja, v katerem bi lahko ta čas tudi smiselno uporabili zase in za druge.

Kaj nam bo denar - če bomo istočasno zapravili Slovenijo kot pravno in demokratično državo? 

Ne pa, da morajo ljudje prav za obrambo temeljev demokratične in pravne države ure, dneve, tedne in mesece postopati po mestnih trgih in se tako (znova) boriti za svobodo.

Kaj nam bo denar -, če bomo istočasno zapravili Slovenijo kot pravno in demokratično državo?

Dokler tega tudi vladniki ne spoznajo, pa lahko v novem letu 2022 kljub temu nekaj naredimo sami – z več časa, ki ga bomo (toda zmerno!) - porabili zase.

In za druge, brez katerih ni niti naše sreče.

Na primer ob petkih!

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke