So sveče 1. novembra res nepogrešljive? Ali ne bi namesto sveč raje prižgali - spomin?

Sveče, čeprav na prvi pogled nedolžni onesnaževalec okolja, so v zadnjih letih postale pereč problem in eden večjih obremenjevalcev okolja.

In Slovenci se lahko »pohvalimo«, da smo v kupovanju sveč v samem evropskem vrhu – pokupimo namreč kar 80 % vse proizvodnje sveč. Letno naj bi povprečni Slovenec na grob nesel približno 6 sveč, sveče pa naj bi letno v Sloveniji proizvedle od 8000 do 10.000 ton odpadkov. Skupno v Sloveniji torej porabimo kar 32 milijonov evrov za sveče na leto, opozarja Mija Ivančič na spletni strani Student.si.

Opozarja tudi, da Slovenci spadajo med redke narode, ki tako vneto nosimo sveče na grobove.

SVEČA JE SIMBOL LUČI, UPANJA IN NOVEGA ROJSTVA. Plamen simbolizira božansko svetlobo, ki razsvetljuje temno smrt. Mnogi verjamejo, da svetloba sveče oddaja luč, ki vse preminule varno vodi v temi in njihovim dušam kaže pravo pot. Obenem luč ponazarja večni plamen, večna luč.

— Antonija Volčini (@Muhabc1) November 1, 2019

Ta običaj najverjetneje izhaja še iz poganske tradicije, saj naj bi plamen pokojniku gorel in mu svetil tudi na drugi strani. Včasih so svetilke celo postavljali v pokojnikovo krsto, danes pa je od te tradicije ostalo še obredno nošenje sveč na grobove.

Toda sveče vse bolj postajajo problem.

»Kjer nastane problem, tam je tudi rešitev. In alternative svečam so. Namesto plastične sveče, lahko prižgeš stekleno. Obstajajo tudi električne sveče, ki gorijo dlje, in sveče na sončne celice. Namesto sveče pa lahko grob okrasiš tudi drugače. Veliko ljudi se odloča grobove urejati s trajnim cvetjem, zanimiva alternativa pa je tudi prinašanje kamenčkov ali školjk z daljnih plaž ali hribov in z napisanimi mislimi. Grob najdražjega lahko okrasiš z rožami. Četudi si pristaš tradicionalnih plastičnih sveč, poskušaj v obzir vzeti vpliv sveče na okolje. Pokojniku prižgana plastična sveča ne bo pomenila veliko, bodočim generacijam pa boš z alternativo morda pomagal ohraniti čistejše okolje,« opozarja novinarka.

Stare litrske marmeladne kozarce sem nesla steklarju odrezat navoj. Možje je dal vanje stenj in nalil parafin. Za ves projekt sem dala 15€ in dobila lepe, okolju prijazne sveče.
Verjetno jih bodo ukradli. Nič hudega! Danes žarijo za babi, jutri bodo grele kakšnega brezdomca.

— Eva Japelj (@Japreva) November 1, 2019

Na svojem blogu pa opozarja tudi na mastne zaslužke, ki zaradi tega do okolja neprijaznega običaja padejo v žep trgovcem.

»Oktober, november in december so trije meseci, ki po 'ljudskem izročilu' trgovcem prinašajo največji zaslužek, ljudem pa največ zlagane sreče in praznine v denarnici. In čeprav so 'prazniki,' zaradi katerih moramo nujno hiteti v trgovino, v večini zlagani in umetno narejeni, da bi ljudje lahko potešili nujo po nenehni potrošnji, so za večino ljudi 'sveti' in 'nepogrešljivi' ... Praznik, ki se po potrošnji sveč v Sloveniji lahko kosa z ameriškim Halloweenom, je 1. november, ki naj bi bil dan spomina na mrtve. En dan v letu, ko so vsi grobovi vrhunsko spedenani, da so seveda lepši od sosedovega, ter ko pokopališča postanejo del javne razsvetljave. Že lani je javnost pretresla strašljiva številka, koliko sveč se vsako leto zavrže zaradi 1. novembra, pospremila pa jo je kampanja 'Namesto sveč raje prižgite spomin.' K temu bi pa samo še dodala, da je pokopališče odprto 365 dni v letu in čeprav je 1. november namenjen spominu na preminule, to lahko storite vsak dan. Kajti če je za to, da se spomnite pokojnih, potreben dela prost dan, si le-tega ne zaslužite,« ocenjuje Mija Ivančič, ki na svojem blogu Enaindvajseto piše predvsem o »urbanih zgodbah enaindvajsetega stoletja.«