SMC za posebno preiskovalno komisijo za primer NLB

SMC pripravlja predlog za ustanovitev nove preiskovalne komisije DZ, ki se bo ukvarjala z NLB. Kot je po današnjem koalicijskem sestanku povedala vodja poslanske skupine stranke Simona Kustec Lipicer, bo njena naloga, da "razišče morebitno pranje denarja, klientelizem in korupcijo".

Komisija se bo prvenstveno ukvarjala z ugotavljanjem politične odgovornosti v primeru delovanja in transakcij NLB v obdobju med letoma 2008 in 2011, je povedala Kustec Lipicerjeva. Več bodo o tem predlogu pojasnili na petkovi novinarski konferenci, so v SMC povedali za STA.

"Vsekakor gre za politično odgovornost, ki jo prek delovanja v DZ moramo nemudoma prevzeti do ugotovitev, do katerih je prišlo v teh dneh," je o smiselnosti ustavljanja nove komisije leto pred koncem mandata še povedala Kustec Lipicerjeva.

"Za nas je predvsem zaskrbljujoč sum o morebitni neposredni politični vpletenosti tedanje oblasti v te procese. Ker nam preiskovalna komisija omogoča, da raziskujemo, smo se odločili, da je to treba narediti," je še dejala.

Po mnenju vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana bodo nekateri iz primera NLB delali politično zgodbo, vidi ga predvsem kot predvolilno temo. SD bo pri predlogu SMC za sklic komisije sicer sodelovala, vendar je izrazil pomislek, kaj se lahko naredi v tako kratkem času pred koncem mandata.

Komisija DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb se je v začetku meseca namreč seznanila s primerom, v katerem naj bi bila v letih 2009 in 2010 prek NLB oprana milijarda dolarjev. Šlo je za nakazila ene od iranskih bank pod embargom prek NLB na več tisoč naslovov.

Nekdanji prvi mož NLB Božo Jašovič je v ponedeljek na zaslišanju pred bančno preiskovalno komisijo DZ potrdil obstoj sumljivih transakcij iranskega izvora v obdobju, ko je vodil banko. V torek pa je specializirano državno tožilstvo potrdilo, da v zvezi s sumom pretakanja milijonov dolarjev, ki naj bi se iz Irana prek NLB stekali na račune v tujino, poteka predkazenski postopek.

Po besedah Kustec Lipicerjeve so se danes pogovarjali tudi o nadaljevanju dela ustavne komisije državnega zbora glede financiranja šolstva oz. razmerij med javnim in zasebnim šolstvom ter o predlogu novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja.

Na novinarsko vprašanje, ali je koalicija usklajena, glede na to da sta DeSUS in SD napovedali, da želita spremembe v ustavi, je Kustec Lipicerjeva odgovorila, da "nekako soglašamo s tem, da bo še potrebno notranje koalicijsko usklajevanje in izmenjava stališč". "Vendar pa se enotno zavedamo cilja in namena, ki ga moramo doseči, to je zaščita javnega šolstva in zasledovanje napotil ustavnega sodišča," je dejala poslanka SMC in nakazala, da bi lahko na julijski seji DZ obravnavali vladni predlog novele zakona.

"Lahko iščejo kompromis, ampak s SD kompromisa na tej točki ne bo," pa je dejal Han. "Naj gre zadeva na glasovanje v DZ, vsi bomo povedali svoje pomisleke in upam, da ne pričakujejo, da bomo spremenili stališče. Mi smo za javno dostopno šolstvo, " je dodal. Spomnil je še, da so bili v SD prvi podpisani pod predlogom za spremembo ustave.

Vlada je sredi aprila v parlamentarni postopek poslala novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva. Novelo so sicer vseskozi podpirali v SMC, v SD so napovedali, da bodo proti.

Odločba ustavnega sodišča iz leta 2014 namreč narekuje, da se mora obvezni del javnega programa zasebnih osnovnih šol financirati stoodstotno. To predvideva predlog novele, ki ga je vlada sredi aprila poslala v parlamentarni postopek. Neobvezni javni program pa bi država še naprej financirala 85-odstotno.

Od konca aprila pa na obravnavo v DZ čaka že četrti predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je pripravila poslanska skupina SDS. Ta novela za razliko od predloga vlade sledi presoji ustavnega sodišča in predvideva stoodstotno izenačitev financiranja javno veljavnih programov tako javnih kot zasebnih šol, so opozorili v SDS.

V SDS še pravijo, da sta tako obvezni kot razširjeni program del javno veljavnega programa in bi morala biti, če želi novela zakona slediti presoji ustavnega sodišča, oba financirana stoodstotno.