Slovenski smučarski centri vse bolj računajo na poletno sezono

Čeprav je bila minula smučarska sezona ena najdaljših v zadnjih letih, pa je bila po drugih kazalnikih povprečna, je na novinarski konferenci povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Ernest Kovač. Za to je bilo krivo predvsem vreme. V smučarskih središčih se medtem že osredotočajo na poletno sezono, ki prinaša vse večji delež zaslužka.

Prvo slovensko smučišče, Kanin, je minulo smučarsko sezono začelo 10. novembra lani. Ponekod so ob tem sezono šele dobro zaključili ali pa ločnice med zimsko in poletno sploh ni bilo. Skupno so smučišča naštela 2351 obratovalnih dni, kar je 13 odstotkov več kot v sezoni prej. Število smučarjev se je povečalo za 23 odstotkov na 1,44 milijona.

Prevozov z žičniškimi napravami je bilo 17 milijonov, izračunana povprečna cena prodane smučarske karte pa okoli 14 evrov, je nanizal Kovač. Veliko neizkoriščenih kapacitet pa imajo hoteli, saj je bila povprečna zasedenost v januarju nizka, le 37-odstotna. "Imamo še ogromno prostora," je dejal.

Slovenska smučišča so sicer zelo varna. V dogodkih, v katerih so posredovale ekipe, je bil udeležen en na vsakih 2300 smučarjev.

Pozitivna novica je, da se poslovanje smučišč izboljšuje. "V letu 2017 so vsi naši centri poslovali pozitivno, gospodarski kazalci so se popravili," je povedal Kovač. EBITDA marža v največjih centrih se je gibala okoli 30 do 40 odstotkov, Kranjska Gora je beležila celo 47-odstotno. "Znamo upravljati s centri," je poudaril.

"Nismo pa še sposobni sami izvajati investicij," je izpostavil govornik. "Povprečna starost naših žičniških naprav je 28,4 leta. Zadnjo novo investicijo v žičnice smo postavili leta 2010 na Kopah. Če želimo tekmovati ali biti dostojen konkurent na evropskem trgu, bomo morali posodabljati žičniško infrastrukturo," je menil.

Gre za javno turistično infrastrukturo, zato si smučišča želijo pomoč države. "Po našem mnenju smo z vidika investicij zelo zapostavljena gospodarska panoga," je menil Kovač. Ob tem je poudaril, da se investicija v sedežnico začne pri petih milijonih evrov, krožnokabinska sedežnica stane do 12 milijonov, nihalka še več.

Žičničarji se radi primerjajo z železnicami, s katerimi na ministrstvu za infrastrukturo delijo direktorat. "Železnice napovedujejo skoraj 170 milijonov evrov investicij v potniške garniture. Mi bi bili zadovoljni tudi s kakšnim manjšim odstotkom soudeležbe," je poudaril Kovač.

Smučišča so sicer ponekod že zakorakala v poletno sezono, ki nekaterim centrom, denimo Voglu, že prinaša večinski del prihodkov. Tudi predstavniki ostalih smučarskih centrov računajo, da bo to postal vse pomembnejši del njihove sezone. Mnogi urejajo kolesarske parke, urejajo kolesarske in pohodniške poti, širijo ponudbo za družine in ponujajo različna adrenalinska doživetja.

Gospodarsko interesno združenje Pohodništvo in kolesarjenje ob tem predvsem v spomladanskih in jesenskih mesecih, torej zunaj glavne poletne sezone, spodbuja destinacije k organizaciji pohodniških festivalov. Ti se združujejo pod skupno znamko Slovenija hodi.

Lani se je pohodniških festivalov v 11 destinacijah udeležilo okoli 7500 domačih in tujih pohodnikov na več kot 100 različnih pohodih, je poudaril prvi mož združenja Marko Lenarčič. Pri tem se pohodništvo vse bolj povezuje tudi z drugimi aktivnostmi in ponudbo, kot so izobraževanja, kulinarika, kulturni dogodki in podobno.

V letošnjem letu se sicer združenje vključuje na portal Outdooractive, kjer svojo ponudbo predstavlja celotna Evropa. Ponudba Julijskih Alp in GIZ Pohodništvo in kolesarjenje bo na tem portalu s pomočjo Slovenske turistične organizacije (STO) predstavljeno od poletja naprej.

Pohodniki in kolesarji so dobri gosti, je ob temzagotovil Lenarčič. "Pohodniki, sploh tisti, ki v Slovenijo pridejo po daljinskih poteh, se pravi iz tujine, običajno hodijo po šest, sedem ur na dan, potem pa pričakujejo vrhunsko kulinarično ponudbo in prevoz opreme s točke A na točko B. Ti imajo tudi denar," je povedal.

Podobno je velik potencial v kolesarstvu. "Samo v Nemčiji je osem milijonov gorskih kolesarjev, ki se razporedijo po vsej Evropi," je dejal Lenarčič. Slovenija je zato svoje poti že navezala na njihovo najbolj poznano pot čez Alpe.

"Kolesarski turizem je v velikem vzponu, tudi cestni, kjer ima Slovenija še več možnosti," je pristavil Lenarčič. Med drugim je kot posebej zanimive izpostavil poti ob rekah, kot je dravska kolesarska pot, urejati pa pričenjajo tudi tisto ob Savi.