REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenski mediji in politiki ploskajo zahodnim sankcijam, zaradi katerih je od leta 1970 umrlo že 38 milijonov ljudi!

Slovenski mediji in politiki ploskajo zahodnim sankcijam, zaradi katerih je od leta 1970 umrlo že 38 milijonov ljudi!Slovenska vlada brezpogojno podpira sankcije Evropske unije, ki tudi Sloveniji - škodijo... Vir: Posnetek zaslona, X

Sankcije še zdaleč niso miroljubno orodje, temveč so orožje za lakoto in pomanjkanje, s katerim se uveljavlja prevlada Zahoda, a tega slovenski politiki in osrednji mediji - z nekaj častnimi izjemami - ne vidijo.

Slovenska vlada kot po tekočem traku prikimava vsakemu paketu sankcij, ki si ga izmisli od ljudstva odtujena vrhuška v Bruslju.

Zaradi sankcij ZDA in EU je od leta 1970 umrlo že 38 milijonov ljudi, toda v slovenskih medijih je težko najti opis sankcij Zahoda, ki jih slovenski novinarji ne bi zagovarjali in hvalili…

In to kljub temu, da te iste sankcije najbolj škodijo prav slovenskemu gospodarstvu.

Slovenski mediji so ob tem polni člankov, v katerih slovenski »mednarodni« novinarji topoumno plonkajo vsebine, ki nastajajo v zahodnih medijskih korporacijah.

Pri tem brez kakršnihkoli rezerv ali kritične distance prevzemajo retoriko, ideologijo in cilje tujih hegemonov, ki uničujejo številne države sveta, predvsem na Globalnem jugu.

Ali pa tiste, ki se upirajo hegemonističnim težnjam »zadnje supersile« (ZDA) - kot je to na primer Rusija.

Tipičen primer je zadnji članek v ljubljanskem Dnevniku, ki se ukvarja s »senčno rusko floto«. In pri tem pozabi navesti, da so:

a) zahodne sankcije enostranske in mednarodnopravno nezakonite, ker niso bile sprejete s strani VS OZN.

b) tako imenovana senčna flota pač ni v nobenem primeru »senčna« ali nezakonita, pač pa gre le zato, da ladje in lastniki plujejo tako, da se takoj zatem, ko jih zahodne države dajo na nek svoj sankcijski seznam – pojavijo izven njega, kot ladje drugih lastnikov iz drugih držav. Kar je povsem legitimno in legalno.

c) in predvsem, da je celoten zahodni sistem uvrščanja ladij na njihove sezname arbitraren, enostranski in do konca pokvarjen.

Ladjam, ki prevažajo rusko nafto in druge dobrine namreč po uredbah EU preprečujejo izdajo zavarovanj zahodnih zavarovalnic, nato pa preverjajo, ali ladje imajo ta zavarovanja, če jih nimajo (imeti pa jih ne morejo, ker so jim zavarovanja prepovedali), pa jih poskušajo zaradi »nevarne plovbe« ustaviti in njihovo nafto zapleniti.

Gre za sodobno piratstvo, le da vam tega pri ljubljanskem Dnevniku seveda ne bodo povedali.

Toda sankcije imajo še veliko bolj mračno plat. O tem so trije avtorji ravnokar objavili zanimiv prispevek na Al Jazeeri.

Jason Hickel, Dylan Sullivan in Omer Tayyab opozarjajo, da je zaradi zahodnih sankcij, podobnih ali celo manj hudih, kot so jih uvedli proti Rusiji, od leta 1970 pa do danes umrlo že okoli 38 milijonov ljudi.

Sankcije še zdaleč niso miroljubno orodje, temveč so orožje za lakoto in pomanjkanje, s katerim se uveljavlja prevlada Zahoda, a tega slovenski osrednji mediji ne vidijo.

Kot avtorji opozarjajo, ZDA in Evropa že dolgo uporabljajo enostranske sankcije kot orodje imperialne moči, da disciplinirajo in celo uničijo vlade držav globalnega juga, ki se skušajo otresti zahodne nadvlade, začrtati neodvisno pot in vzpostaviti kakršno koli smiselno suverenost.

V sedemdesetih letih je bilo v povprečju vsako leto pod enostranskimi sankcijami Zahoda približno 15 držav.

V mnogih primerih so te sankcije poskušale omejiti dostop do financiranja in mednarodne trgovine, destabilizirati industrijo in sprožiti krize, da bi sprožile propad države.

Ko je bil na primer leta 1970 v Čilu na oblast izvoljen priljubljeni socialist Salvador Allende, je ameriška vlada proti državi uvedla stroge sankcije.

Ameriški predsednik Richard Nixon je septembra 1970 na sestanku v Beli hiši pojasnil, da je bil cilj sankcij, da »čilsko gospodarstvo kriči«.

Zgodovinar Peter Kornbluh opisuje sankcije kot »nevidno blokado«, ki je Čile odrezala od mednarodnih financ, povzročila socialne nemire in pripravila teren za državni udar, ki so ga podprle ZDA in s katerim je bila vzpostavljena brutalna desničarska diktatura Augusta Pinocheta.

Od takrat sta ZDA in Evropa močno povečali uporabo sankcij.

V devetdesetih in dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bilo v posameznem letu pod enostranskimi sankcijami Zahoda v povprečju 30 držav.

Od leta 2020 pa jih je več kot 60 – med njimi pa je presenetljivo velik delež držav Globalnega juga.

Sankcije imajo pogosto velik človeški davek.

Huda lakota je tudi v Jemnu... Vir: X, posnetek zaslona

Znanstveniki so to dokazali na več znanih primerih, kot so ameriške sankcije proti Iraku v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so povzročile splošno razširjeno podhranjenost, pomanjkanje čiste vode ter pomanjkanje zdravil in električne energije.

Nedavno je gospodarska vojna ZDA proti Venezueli povzročila hudo gospodarsko krizo, pri čemer je ena od študij ocenila, da so sankcije v samo enem letu, med letoma 2017 in 2018, povzročile 40.000 presežnih smrtnih žrtev.

Z novo raziskavo objavljeno letos v reviji The Lancet Global Health, ki jo je vodil ekonomist Francisco Rodriguez z Univerze v Denverju, pa so znanstveniki prvič izračunali skupno število presežnih smrti, povezanih z mednarodnimi sankcijami od leta 1970 do 2021.

Sankcije so v Venezueli v samo enem letu, med letoma 2017 in 2018, povzročile 40.000 presežnih smrtnih žrtev.

Rezultati so osupljivi.

V svoji osrednji oceni avtorji ugotavljajo, da so enostranske sankcije, ki sta jih od leta 1970 uvedli ZDA in EU, povezane z 38 milijoni smrti.

V nekaterih letih, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je bilo ubitih več kot milijon ljudi. V letu 2021, ki je zadnje leto s podatki, so sankcije povzročile več kot 800.000 smrti.

Glede na te rezultate vsako leto zaradi sankcij umre nekajkrat več ljudi kot zaradi neposrednih žrtev vojne (v povprečju približno 100.000 ljudi na leto).

Venezuela inflacija
Venezuela inflacija. Vir: Posnetek zaslona, X

Več kot polovica žrtev so otroci in starejši ljudje, ki so najbolj izpostavljeni podhranjenosti.

Študija ugotavlja, da je samo od leta 2012 zaradi sankcij umrlo več kot milijon otrok.

A ko je bila ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright soočena z vprašanjem, če je bilo pol milijona mrtvih iraških otrok cena, ki jo je bilo vredno plačati za spremembe v Iraku ni imela dvomov. Pritrdila je.

Lakota in pomanjkanje nista naključni stranski produkt zahodnih sankcij, temveč sta njihov ključni cilj.

To je razvidno iz memoranduma State Departmenta iz aprila 1960, ki pojasnjuje namen ameriških sankcij proti Kubi.

V njem je navedeno, da sta Fidel Castro in revolucija v širšem smislu na Kubi zelo priljubljena.

Za Madeleine Albright je bilo pol milijona mrtvih iraških otrok cena, ki jo je bilo vredno plačati za spremembe v Iraku. Na fotografiji v prisrčnem stisku rok slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon. Vir: Posnetek zaslona, X

V memorandumu State Departmenta iz aprila 1960, ki pojasnjuje namen ameriških sankcij proti Kubi, je bilo navedeno, da je treba »nemudoma sprejeti vsa možna sredstva za oslabitev gospodarskega življenja na Kubi«, in sicer z »odrekanjem denarja in oskrbe Kubi, zmanjšanjem denarnih in realnih plač, povzročitvijo lakote, obupa in strmoglavljenja vlade«.

Glede na te rezultate vsako leto zaradi sankcij umre nekajkrat več ljudi kot zaradi neposrednih žrtev vojne (v povprečju približno 100.000 ljudi na leto).

Moč zahodnih sankcij je odvisna od njihovega nadzora nad svetovnimi rezervnimi valutami (ameriški dolar in evro), nadzora nad mednarodnimi plačilnimi sistemi (SWIFT) in monopola nad bistvenimi tehnologijami (npr. sateliti, računalništvo v oblaku, programska oprema).

Če želijo države svetovnega juga ubrati samostojnejšo pot v smeri večpolarnega sveta, bodo morale sprejeti ukrepe za omejitev svoje odvisnosti v teh pogledih in se tako zavarovati pred nasprotovanjem.

Nedavne izkušnje Rusije kažejo, da je takšen pristop lahko uspešen, opozarjajo avtorji.

EU je odvisnica
EU je odvisnica. Vir: Posnetek zaslona, X

Vlade lahko dosežejo večjo neodvisnost z vzpostavitvijo trgovinskih in menjalnih linij jug-jug zunaj osnovnih valut, z regionalnim načrtovanjem za razvoj potrebnih tehnologij in z vzpostavitvijo novih plačilnih sistemov zunaj zahodnega nadzora.

»Nekaj držav je že sprejelo ukrepe v tej smeri. Pomembno je, da novi sistemi, ki so jih razvili na Kitajskem (npr. CIPS za mednarodna plačila, BeiDou za satelite, Huawei za telekomunikacije), zdaj drugim državam svetovnega juga ponujajo alternativne možnosti, ki lahko postanejo pot iz zahodne odvisnosti in mreže sankcij. Ti ukrepi so nujni za države, ki želijo doseči suveren razvoj, hkrati pa so tudi moralni imperativ. Ne moremo se sprijazniti s svetom, v katerem je vsako leto ubitih pol milijona ljudi, da bi podprli zahodno hegemonijo. Mednarodni red, ki temelji na tovrstnem nasilju, je treba odpraviti in nadomestiti,« opozarjajo avtorji.

Vse to bi moralo imeti jasne posledice tudi za delovanje slovenskih političnih strank in za poročanje slovenskih medijev. A jih praviloma nima.

Vir: Posnetek zaslona, X

V medijih se kar naprej vrstijo članki neizobraženih novinarjev, ki imajo polna usta mednarodnega prava, človekovih pravic in boja proti diktaturam po vsem svetu.

Hkrati pa neprestano pozivajo k vedno novim sankcijam proti tistim, ki jih vidijo kot nasprotnike t. i. »svobodnega sveta.«

Usoda Iračana, ki je umrl na ulici, ker ni mogel do insulina bi jih morala preganjati do smrti, enako kot Donalda Trumpa. A seveda jih ne bo...

Če za ameriškega jastreba Johna Boltona velja, da »še ni videl vojne, ki mu ne bi bila všeč«, velja nekaj podobnega za slovenske medije in novinarje osrednjih medijev na Slovenskem.

Še nikoli niso naleteli na zahodne sankcije, ki jim – ne bi bile všeč!

Isto velja za politike iz vladnih in opozicijskih strank. Ker pa prav te sankcije odnašajo še več življenj kot vojne, prav to dejstvo razkriva – hinavščino njihovega zavzemanja za »človekove pravice.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek