Slovenski kulturni praznik: Slovenija kot Butale

Na slovenski kulturni praznik so številne kulturne ustanove omogočile brezplačne obiske. Dogodkov, na katerih se bodo organizatorji spomnili Franceta Prešerna bo sicer cela vrsta.

Osrednja prireditev ob prazniku bo sicer pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, slavnostni govornik bo etnolog Janez Bogataj. V Kranju bo potekal tradicionalni Prešernov smenj, Združenje dramskih umetnikov pa se bo pesniku kot vsako leto poklonilo ob njegovem spomeniku na ljubljanskem Tromostovju, kamor bodo predstavniki države položili venec.

Vrata bo odprla tudi predsedniška palača, v kateri bo predsednik republike Borut Pahor sprejel Prešernova nagrajenca in nagrajence Prešernovega sklada ter ob tem slovenskemu zamejskemu pisatelju in prevajalcu Florjanu Lipušu vročil zlati red za zasluge.

Nagrajence bo sprejel tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ki začasno opravlja funkcijo ministra za kulturo, na prav tako tradicionalnem pogovoru z lavreati v Kranju pa bo občinstvo nagovoril premier Marjan Šarec.

Slovenski kulturni praznik bodo praznovali tudi v zamejstvu.

Najvišja slovenska priznanja v kulturi so podelili v četrtek na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi sta dobila kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser in scenarist Filip Robar Dorin, nagrade Prešernovega sklada pa pesnik Jure Jakob, igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, skladatelj Tomaž Svete, dirigentka Martina Batič ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič.

Na osrednji prioslavi v Cankarjevem domu so bili nagrajenci sicer tokrat predstavljeni z govorico filma oziroma videa. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer je v svojem govoru slovensko družbo primerjal z Butalami Frana Milčinskega in razmišljal o moči satire.

In kot vsaka satira malo zaboli, je po besedah Uršule Cetinski zabolel tudi včerajšnji Möderndorferjev govor, ki v dani situaciji ni bil pretirano smešen.

Möderndorfer je namreč v govoru spomnil na120 let Butalcev Frana Milčinskega. Deajal je, da so ga Slovenci namenoma "potisnili malo vstran", ker se v njegovih Butalah preveč prepoznavajo, da bi avtorja lahko slavili.

Smisel satire je po Möderndorferju v tem, da tudi zaboli. Satira je hkrati merilo demokratične tolerance in dobri politiki se tega zavedajo. Ali smo zrel narod in se znamo smejati sami sebi ali smo Butalci, se je vprašal slavnostni govornik in dodal, da če se satira uresničuje v življenju, ni več smešna.

Spomnil je prisotne, da predsednik vlade Marjan Šarec prihaja iz polja kulture, tako je veljalo tudi za zdaj že nekdanjega ministra za kulturo, kar se je Möderndorferju zdelo obetavno. A se je zgodilo tako, da so "počistili čistilca" ne pa Avgijevega hleva, ki je ostal neočiščen.

Möderndorfer je v govoru večkrat odkrito kritiziral politiko, najbolj jasno, ko je spomnil na Šarčeve besede glede Nata, češ da če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi, ampak imaš tudi dolžnosti.

Slovenijo, je dejal Möderndorfer, vse bolj določa militantna miselnost, zato se je vprašal, kakšne dolžnosti imaš, če hočeš ostati v klubu kulturnih. Letošnjim Prešernovim nagrajencem je povedal, da država bolj ceni orožje kot njih, ki ustvarjajo umetnost.

Država, ki je nastala na puškah in dediščini trgovine z orožjem, vas v resnici ne ceni, je dejal slavnostni govornik.

Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je bila izjemno vesela in počaščena, da je letos najvišje državno priznanje v kulturi prejel slovenski film.

Gledališkega režiserja Dragana Živadinova je predvsem razveselilo, da je Möderndorfer "opazil fenomen NUK II".

Da NUK II že 20 let ni zgrajen, je po njegovih besedah zločin.

Spomnil je, da je bil leta 1994 sprejet zakon, da mora biti NUK zgrajen, vendar se, kot je dodal, v tej državi zakonov ne spoštuje. Kot je poudaril Živadinov, velja razmisliti o prioritetah. "V tej skupnosti se več ne razume duhovnosti," je sklenil sogovornik.

Möderndorfer je namreč v govoru med drugim opozoril na izjemno visoka finančna sredstva, ki jih bo država namenila za osemkolesnike. Ko bodo ti odslužili, jih bomo lahko, kot je povedal slavnostni govornik, zarjavele parkirali na mestu, kjer bi morala stati nova Narodna in univerzitetna knjižnica.

"Ducat jih bo lahko stalo tam. Toliko bi namreč stala izgradnja ustanove, ki bi lahko plemenitila duha Slovencev naslednjih generacij," je kritično sklenil Möderndorfer.