REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenski kmetje, vaški posebneži v EU: Drugje protestirajo zaradi sankcij in poceni ukrajinskega žita, v Sloveniji molčijo

Slovenski kmetje, vaški posebneži v EU: Drugje protestirajo zaradi sankcij in poceni ukrajinskega žita, v Sloveniji molčijoProtest kmetov - splošne fraze na plakatih... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Protest kmetov je odkril, da je vlada z nekaterimi svojimi ukrepi res otežila življenje kmetov, po drugi strani pa je pokazal, da kmetje proti temeljnim razlogom poslabšanja njihovega položaja – sankcijam Evropske unije proti Rusiji, posledičnim dvigom cen energentom in poplavi poceni ukrajinskega žita, inflaciji ter višjim cenam slovenskih kmetijskih izdelkov – ne nameravajo protestirati.

Takih zahtev niti na njihovih plakatih - ni bilo.

O vsem tem na protestih ni bilo niti ene besede, čeprav je to vodilna nit vseh protestov kmetov drugje po Evropi.

Slovenski kmetje so v tem pogledu res vaški posebneži tudi v EU.

Posledice politike, ki je tudi delo evropskih in slovenskih rok - sprejemajo kot naravni pojav.

Namesto z umetnimi gnojili njive pač v večji meri polivajo z gnojnico, kar se seveda voha na daleč, ima pa tudi resne okoljske posledice za pitno vodo.

Namesto pomladnih vonjev po poljskem cvetju slovenski travniki in njive dišijo po iztrebkih, kar je še eden od prispevkov slovenskih kmetov, na katerega se nihče ne obregne.

Ampak to nikogar očitno ne zanima...

Namesto pomladnih vonjev po poljskem cvetju zato slovenski travniki in njive dišijo po iztrebkih, kar je še eden od prispevkov slovenskih kmetov, na katerega se nihče ne obregne.

Z gnojnico pa lahko kmetje polivajo njive praktično vse leto, kot kaže uredba iz leta 2009.

Glede na to tudi v primeru, če vlada Roberta Goloba ugodi njihovim protestom, prilagodi odkupne cene in dajatve tako, da bodo nekaj dosegli in jim omogoči pridelovati tam, kjer zaradi varovanja narave (Natura 2000!) to ne bi smeli, ti »uspehi« sploh ne bodo prinesli dolgoročnega izboljšanja položaja.

Vir: Posnetek zaslona

Inflacija in višje cene gnojil, ki na ceno hrane in s tem konkurenčnost slovenskih kmetov na evropskem trgu z živili vplivajo v največji meri - bodo njihov standard uničevale še naprej.

Ampak to kmetom na Slovenskem še vedno »ni kapnilo.«

Njihov protest so zato kot zlorabo kmetov s strani opozicije razumeli tudi številni komentatorji na družbenih omrežjih.

Iz mednarodne perspektive pa je jasno, da se slovenski protest kmetov bistveno razlikuje od podobnih v tujini, zaradi česar politike v Bruslju in Washingtonu slovenskih kmetov ni prav nič strah.

Povsem drugače pa je nedaleč od Slovenije.

Pritok poceni ukrajinskega žita je »do skrajnosti razjezil kmete v vzhodni Evropi in trpijo izgube,« piše znani ameriški časnik Zunanja politika.

Inflacija in višje cene gnojil, ki na ceno hrane in s tem konkurenčnost slovenskih kmetov vplivajo v največji meri bodo njihov standard uničevale še naprej. Ampak to slovenskim kmetom še vedno »ni kapnilo.«

»Evropska unija hiti, da bi pomirila razjarjene vzhodnoevropske kmete, potem ko so Poljska, Madžarska, Slovaška in Bolgarija prepovedale uvoz žita iz Ukrajine, sporne poteze, ki grozijo, da bodo spodkopale solidarnost EU glede Ukrajine, in okrepile pritiske na že tako ranljive ukrajinske proizvajalce,« poroča časnik.

Ukrajinsko žito v Evropi je postalo posebno eksplozivno politično vprašanje tudi za Varšavo, ki je ostala trdna zagovornica Kijeva.

Članek vladam omenjenih držav priporoča, naj poskrbijo, da se nezadovoljstvo kmetov ne razvije v spontane proteste ali izgrede.

»Superdesničarske populistične stranke so se vedno zanašale na kmete in v zadnjih nekaj letih sploh niso naredile veliko za kmete,« je dejal Scott Reynolds Nelson, zgodovinar na Univerzi v Georgii in avtor prispevka Oceani žita: kako je ameriška pšenica preoblikovala svet.

»Nenadoma poskušajo narediti nekaj hitrega, da pridobijo kmete na svojo stran, in zelo preprosta stvar je, da zagrozijo, da bodo blokirali ukrajinsko žito, medtem ko je padanje cen resna težava za kmete«, je dodal strokovnjak in priznal, da so kmetje »vedno bolj razočarani nad vsem tem poceni blagom.«

V Sloveniji pa očitno ne.

V trenutku, ko je tudi Turčija uvedla 130-odstotne carinske dajatve na ukrajinsko žito slovenski politiki v opoziciji in vladi uvoz ukrajinskega žita podpirajo.

Kmetje pa so – povsem tiho.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek