Slovenska gasilska enota za gašenje iz zraka: zakaj bi bili »zračni traktorji« boljši od »kanaderjev«?

Ob poletnih požarih na Krasu se je v strokovni javnosti v Sloveniji razvnela razprava o tem, katera letala – ali helikopterje – za gašenje požarov naj Slovenija čim prej nabavi, da se takšne katastrofe, kot je bila letošnja, ne bi ponavljale. Svoje razmišljanje in strokovno oceno nam je poslal tudi nekdanji vojaški pilot Vinko Tuljak in ga v nadaljevanju objavljamo v celoti:

»Zadnji požari na Krasu so pokazali dobro organiziranost in srčno nesebičnost našega gasilstva, vendar pa tudi nezadostno opremljenost za tovrstne požare, predvsem z nezadostno pravočasno podporo gašenja iz zraka.

Na tem področju daleč zaostajamo za Hrvaško, ki je nabavila zadostno število kanaderjev.

V javnosti so se pojavila  mnenja, da bi tudi mi morali imeti vsaj dve takšni letali.

Del strokovne javnosti je mnenja, da kanaderji niso tako priročni in primerni za nas in da bi bili primernejši zračni traktorji in helikopterji.

Po pregledu tehničnih karakteristik in ob dejstvu, da Canadair CL 415 ni trenutno v proizvodnji, sem tudi sam mnenja, da bi za nas bili bolj priročni zračni traktorji. Piper ima za te namen namensko letalo Air Tractor AT-802 Fire Boss LLC.

Air Tractor AT-802AF fire-fighter pic.twitter.com/oIMvb2h1WL

— Ron Eisele (@ron_eisele) February 13, 2022

Dve takšni letali pa skorajda popolnoma nadomeščata enega kanaderja.

Manjša, kot je razdalja od zajema vode do požarišča, manjša je razlika v količini dostave vode.

Hitrost križarjenja za Fire Boss LLC je 150 kts (278 km/h), Canadair-ja pa 180kts (333 km/h). Canadair zajame in odvrže 6000 litrov vode v enem naletu, Piper pa do 3100 llitrov vode plus 300 litrov pene za gašenje požarov (za peno mora pristati). Za primerjavo učinkovitosti je upoštevana srednja oddaljenosti od požarišča na Krasu od Kostanjevice na Krasu do Devinskega zaliva (11,225 km) in razlika v nosilnosti ter hitrostih.

— Info Warrior (@InfoWarriorNews) August 7, 2021

Osem Piperjev 802 bi v eni uri opravilo enako delo kot 3,4 Canadair-ja CL 415 in dostavilo 283.696 litrov morske vode na požarišče.

Piper je sicer nekoliko počasnejši in manjši. V povprečju je razmerje velikosti s CL 415 1,6 v korist slednjega.

Ima pa niz prednosti. Predvsem je veliko cenejši. Vodo zajema lahko na krajši vodni površini, ali pa se ga lahko polni na vzletišču v bližini požara.

Potrebuje manj vzletne steze. Brez ovir mu zadostuje 600 metrov steze, če pa so ovire v liniji vzletanja do višine 20 metrov zadostuje 1200 metrov ravne površine.

Predvsem pa je zanimiva njegova cena 2,3 milijona dolarjev – to so cene pred sedanjo krizo - v osnovni izvedbi.

Za približno 30 milijonov dolarjev (zaradi inflacije) bi lahko nabavili 8 takih Piperjev, ki skoraj nadomestijo 4 Canadair-je.

Cenovno je torej to neprimerno boljša varianta.

En CL 415, namreč, stane 37 milijonov dolarjev. Sorazmerno so povezani z razliko v ceni tudi stroški vzdrževanja in uporabe.

Cena dostave po galoni vode (3,785 litra) je 0,64 dolarja za Piperja in 2,04 dolarja za Canadair- ja.

Slovenija bi morala imeti 6-8 letal Piper Fire Boss.

Dopolnitev v primeru obsežnejših požarov, kot je bil ta na Krasu, bi predstavljali še obstoječi helikopterji. Tudi ta letala bi lahko bila dvonamenska.

Ker je potrebno, da so take posadke nenehno v dobri letalski kondiciji, bi jih lahko upravljali slovenski piloti, ki letijo na PC-9 (vsaj v začetni uporabi do usposobitve pilotov-gasilcev).

Before / After, Slovenian largest fire.#pozar #kras #Slovenia pic.twitter.com/SXKv3uvglO

— Name cannot be blank (@Klemen41311695) July 25, 2022

V ta namen bi se moralo število pilotov povečati za 2-3 pilota po posameznem letalu Piper. Potrebno bi bilo tudi ustrezno število tehničnega osebja. Z letalom PC-9 sta si do neke mere podobna, a hkrati različna zaradi namena uporabe.

Piper ima močnejši turbopropelerski motor s 1600 konjskih moči v primerjavi z motorjem PC-9, ki ima 1000 konjskih moči. Čeprav močnejši, je zaradi namena počasnejši.

Ta podobnost bi lahko omogočila sinergijo pri usposabljanju in vzdrževanju in na ta način zmanjšanje stroškov uporabe, saj bi ta bodoča enota bila pod okriljem CZ in tako MO RS.

Canadair save Slovenian fireman in action. #BREAKING #Fire #kras pic.twitter.com/L8dFCs89ba

— Off Road Journalist (@OffJournalist) July 23, 2022

Ob ustreznem usposabljanju bi bil možen prehod iz vojaške v civilno enoto in obratno. Za gašenje požarov je potrebna dobra usposobljenost pilotov.

Ta se izvaja iz ekstremno malih višin, v pogojih močne zračne turbolence, ki jo požar povzroča in pogosto zaradi dima v slabi vidljivosti na lokaciji požara (potrebna je IFR usposobljenost).

Vse to zahteva dobro treniranost in minimalni nalet 80-100 ur po pilotu na letni ravni. To seveda ni poceni, vendar, če ne želimo, da se letošnji Kras ponavlja v takem obsegu, potem je ta strošek objektivna nuja.

Ker je Fire Boss namensko letalo ima tudi digitalni nadzor izpusta vode. Ta lahko poteka v intervalih, lahko v enkratnem izpustu v obliki vodne žoge, lahko pa tudi v obliki preproge dolžine 800 metrov.

Mislim, da bi odlašanje z nabavo in zanašanje na EU lahko oddaljilo naše zmožnosti spopadanja s takimi požari.

Air Tractor AT-802A - Fire Boss.#SAAB #MSB pic.twitter.com/r7YCKx268W

— jn-photo. (@JnAviPhoto) August 11, 2022

Slovenija si lahko privošči okoli 30 milijonov evrov za nabavo in tudi 3-5 milijonov evrov na letni ravni za vzdrževanje in uporabo takih letal.

To bi omogočilo tudi večjo neodvisnost od tuje pomoči. Pravočasnost gašenja v začetni fazi prepreči širjenje požarov.

Nabava Canadair-jev CL 415 pa bi bila precej neracionalna in potratna zadeva.«

Vinko Tuljak