Slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem Mirjam Škrk zadovoljna

Slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem Mirjam Škrk je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejala, da je z arbitražno razsodbo zadovoljna. Poudarila je, da smo dobili stik z odprtim morjem, kjer ne moremo govoriti samo o pravicah ampak tudi o svobodah v tem območju, in sicer svobodo plovbe, poleta in polaganja podmorskih kablov in cevovodov.

Stik z odprtim morjem so "zelo okleščene in prostorsko razmejene hrvaške teritorialne vode, v smislu, da tu velja režim odprtega morja. Komunikacijske svobode so torej neomejene," je opozorila Škrkova. Tu ne gre samo za plovbo in prelete slovenske države, ampak vseh držav, je še poudarila Škrkova.

Kot je pojasnila, je pri določanju stika Slovenije z odprtim morjem arbitražni tribunal izhajal iz situacije v Sredozemskem morju in ocenil, da če bi v sredozemskem morju vse obalne države proglasile vse izključne ekonomske cone, potem klasičnega odprtega morja v sredozemskem morju ne bi bilo več. In to je nekako vodilo sodišče, ko je določalo stik našega teritorialnega morja z odprtim mojem, je še povedala Škrkova.

Tako je slovenska agentka osebno zadovoljna s sodbo in misli, da je lahko zadovoljna tudi v interesu Slovenije. Sodba je po njenem mnenju uravnotežena.

Glede kopenske meje, ki ponekod ostaja neživljenjska in denimo deli parcele kmetov z nepremičninami na dve državi, Škrkova pravi, da je to posledica dejstva, da je sodišče sledilo načelu razmejitve po katastru.

Glede kopenske meje je namreč sodišče ugotovilo, da sta državi doslej že določili prek 90 odstotkov meje. Na teh območjih sta državi določili, da mejo predstavljajo meje katastrskih občin, ki se ne prekrivajo. Temu načelu je potem sledilo tudi sodišče na spornih območjih in to je bil glavni kriterij določitve kopenske meje med državama.

Kjer pa to ni bilo mogoče, je sodišče odločalo tudi po drugih kriterijih, na koncu tudi po načelu efektivnosti, kje so administrativne oblasti izvajale svojo jurisdikcijo.

Pri določitvi Piranskega zaliva, kot notranjih morskih voda so namreč arbitri upoštevali tudi dejavnosti, ki dokazujejo izvrševanje določenih oblastnih dejanj, je še pojasnila Škrkova.

Arbitražno sodišče je danes objavilo končno razsodbo o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško, tako na kopnem kot na morju. Na 670 kilometrih kopenske meje je večinoma sledilo razmejitvi med katastrskimi občinami.