Slovenija v Afganistanu za opremljanje talibanov zapravila preko 80 milijonov evrov – za dve novi infekcijski kliniki!

Propad misije zveze NATO v Afganistanu je sprožil tudi številne jezne odzive v različnih državah, ki so sodelovale v misiji.

V Črni gori, ki je šele nedavno postala članica zveze NATO so presunjeni izračunali, da je država v »nesmiselni misiji v desetih letih porabila 20 milijonov evrov,« torej okoli dva milijona evrov letno.

V tem času je sicer iz Črne gore v Afganistan in operacijo ISAF odšlo tudi 577 vojakov.

@Slovenskavojska
Slovenska vojska je bila prisotna v Afganistanu 17+ let. Sedaj so Afganistan prevzeli talibani.
Kako ocenjujete uspešnost SV glede na Afganistan? Kaj se dogaja z ljudmi, ki jih je SV urila, sedaj?

— GrdiPujs (@GrdiPujs) August 18, 2021

Verjetno so se kaj tudi naučili, toda ta šola je bila izjemno draga, saj so na koncu doživeli fiasko.

»Ko Črna gora povleče črto pod to operacijo, potem vidimo, da je saldo takšen, da je država letno porabila po dva milijona evra iz proračuna in denarja davkoplačevalcev Črne gore za sodelovanje v tej nesmiselni operaciji. Potrebno se je samo zamisliti, koliko bi lahko za ta neuspešno porabljen denar lahko zgradili bolnišnic in šol po Črni gori,« je te dni dejal poslanec Demokratične fronte Dejan Vučurović, poroča podgoriški portal CdM.

Nekaj podobnega pa velja tudi za Slovensko vojsko.

Tisti, ki misli, da če smo v NATO, moramo podpreti vse nebuloze ZDA.
Nemci imajo vsaj eno zakonsko omejitev (neagresijo, ali nekaj podobnega).
Tako bi lahko tudi mi z zakonodajo rešili kak problem z NATOm in se približali miroljubnim standardom, ki smo jih želeli ob osamosvojitvi

— Samostrelec  sovražim 'normalnost' (@daregre) August 18, 2021

Nekdanji poslanec Franco Juri je leta 2010 pred odhodom v Afganistan 14. kontingenta Slovenske vojske, ki je prevzel lastno skupino za urjenje afganistanskih vojakov (v kontingentu je bilo 90 pripadnikov) navedel oceno, da naj bi ena »rotacija« stala Slovenijo okoli 3 milijone evrov, letno torej okoli šest milijonov evrov.

Slovenija je v Afganistanu sicer sodelovala že od leta 2002; takrat je afganistanski vojski donirala orožje.

Slovenska vojska je tedaj na drugo največje transportno letalo na svetu Antonov AN 124 natovorila 10.000 avtomatskih pušk kalibra 7,62 milimetra in dva milijona kosov ustreznega streliva, kot donacijo Afganistanski nacionalni armadi.

»Slovenija, kjer omenjeno orožje ni več v operativni uporabi, želi na ta način prispevati k stabilizaciji razmer v Afganistanu«, so ob natovarjanju orožja pojasnili predstavniki ministrstva za obrambo.

Samo puške naj bi bile vredne preko 3,7 milijona evrov, vsa oprema pa nekje okoli 278 milijonov tolarjev.

Prvi slovenski vojaki pa so v Afganistan odšli leta 2004.

OBJAVA TEDNA NA FB (@MatejTonin ):
Danilo Čuček:
"Trenutek, ko je še zadnjemu Talibanu postalo jasno, da vojne nikakor ne morejo izgubiti." pic.twitter.com/8A6olO7jyM

— TwittingJurij (@twittingjurij) August 18, 2021

Obseg vojaških kontingentov se je stalno spreminjal, povprečno pa je bilo v misijah preko 70 pripadnikov SV.

Zadnji, 21. kontingent SV v silah ISAF, se je v Slovenijo vrnil 25. decembra 2014.

V Afganistan je k miru največ pripadnikov Slovenske vojske prispevalo leta 2011 (v dveh izmenah skupaj 179), do danes je bilo v obe operaciji skupaj napotenih skoraj 1400 pripadnic in pripadnikov SV.

V primeru Afganistana je bil NATO le podaljšek (ali opravičilo) za ameriško protiteroristično (in predvsem ne le to) politiko. Del tega smo bili tudi mi, sprenevedajoč se, da gre le za protiterorizem.

— Samostrelec  sovražim 'normalnost' (@daregre) August 18, 2021

Poleg tega je Republika Slovenija sodelovala oz. še vedno sodeluje s civilnimi strokovnjaki, donirala pa je kar nekaj tehnične opreme za civilne namene, pa tudi sredstva tako za humanitarne namene kot tudi za potrebe opremljanja in usposabljanja regularne afganistanske vojske, ki se je do 15. avgusta v nekaj tednih dobesedno sesula pred napadi talibanov.

Leta 2013 so bili objavljeni okvirni stroški misije v Afganistanu po letu 2014, ki kažejo, da naj bi misija na letni ravni stala okoli 4,3 milijarde evrov, kar bi za Slovenijo pomenilo od milijona evrov do 1,5 milijona evrov na leto.

Če nas je ta misija – po najbolj ugodnem izračunu, ki ne vključuje še raznih dodatnih stroškov in izgub - torej med leti 2004 in 2014 stala nekje okoli 60 milijonov evrov, potem je verjetno točna ocena, da je Slovenija v Afganistanu skupaj z donacijami porabila okoli 80 milijonov evrov.

V Levici so izračunali, da bi za 780 milijonov evrov namenjenih za oboroževanje, (kjer želi vlada 408 milijonov evrov zapraviti samo za 100 dodatnih oklepnikov 8x8 in 4x4) lahko v povprečju na vsakih 32 oklepnikov uredili novo infekcijsko kliniko - namesto obstoječe bolnišnice, ki životari v 120 let stari zgradbi in kjer že leta pacienti spijo na hodnikih, ker jim manjka primernih prostorov.

Saj ne gre in nikoli ni šlo za potrebe slovenskih NATO plačancev, ki si pravijo @Slovenskavojska!
Gre za futranje orožarske industrijalske zveri, puzanje pred ameriškimi gospodarji vojne, in...najbolj pomembno...
gre za noriško BIOMASO!

— R●K☆ (@_wupe) August 18, 2021

Če bi Slovenija denar zapravljen v Afganistanu namenila zdravstvu, bi po istih kriterijih zagotovo za 80 milijonov evrov lahko dobili eno sodobno ali celo 2 infekcijski kliniki.

Cena gradnje nove infekcijske klinike je namreč že določena na okoli 38 milijonov evrov.

@MatejTonin , koliko šolam bi s 780.000.000 € uredili prezračevanje?

Za vse, ki so še ostali in jim boste trajno uničili življenja sprašujem.

— anarh M (@anarhistM) August 12, 2021

Namesto izgradnje dveh klinik pa je Slovenija, kot je videti, le dobro oborožila in opremila talibane ter si s sodelovanju v največji izgubljeni vojni zveze NATO zapravila še ugled.