Slovenija ostaja v skupini držav, ki želijo uvesti davek na finančne transakcije

Slovenija ostaja v skupini držav, ki želijo uvesti sporni davek na finančne transakcije, je danes v Bruslju povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. To je minuli teden potrdil državni zbor. Četudi se zmanjšuje finančni izplen davka, je prevladala ocena, da je na simbolni in politični ravni nadaljnje sodelovanje primerno, je pojasnila.

Slovenija ostaja v ekipi držav, ki si prizadeva za okrepljeno sodelovanje glede uvedbe davka na finančne transakcije, in pričakuje nadaljevanje pogovorov, je povedala Vraničar Ermanova po koncu zasedanja finančnih ministrov EU v Bruslju.

Slovenija, Slovaška in Belgija se omenjajo kot države z največ pomisleki glede predlaganih kompromisov, a ministrica poudarja, da Slovenija ni problematična.

Marca je bil predstavljen predlog, ki je presegel mandat državnega zbora leta 2013, zato je bil potreben nov mandat državnega zbora, ki je prejšnji teden obravnaval to vprašanje in potrdil, da Slovenija ostaja v ekipi držav, ki želijo ta davek, je pojasnila Vraničar Ermanova.

Četudi se z zadnjimi odločitvami oži obseg obdavčitve in zmanjšuje finančni izplen tega davka, je na simbolni in politični ravni prevladala ocena, da je primerno nadaljnje sodelovanje pri tem projektu, je poudarila.

Tokrat sestanka skupine voljnih ob robu zasedanja finančnih ministrov unije ni bilo, ker je Francija prosila za odlog zaradi nedavnega imenovanja novega ministra. Vraničar Ermanova pričakuje, da bodo razpravo nadaljevali ob robu junijskega zasedanja.

Usklajevanje stališč je po njenih besedah izjemno težavno. Ko oziroma če bodo ministri koalicije voljnih uskladili stališča, bo treba pripraviti osnutek direktive, kar pa bo po ministričini oceni sploh še zelo zahteven in dolgotrajen proces.

Kdaj bo torej znana usoda tega davka, je po besedah Vraničar Ermanove težko oceniti, saj na to vplivajo številni notranji in zunanji dejavniki. "Tudi sama bi si želela, da bi bil proces usklajevanja hitrejši, a razumem, da je včasih bolje hiteti nekoliko bolj počasi," je sklenila.

V prvotni skupini enajstih držav za uvedbo davka v okviru okrepljenega sodelovanja so bile Avstrija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Grčija, Španija, Italija, Slovaška, Estonija in Slovenija. Nato je izstopila Estonija, kolebala pa je tudi Slovenija.

Uvedba davka na finančne transakcije je bila sprva, na vrhuncu finančne krize, predvidena v celotni uniji, a ker članicam ni uspelo doseči zahtevanega soglasja, so se zanj odločile le voljne države v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja.

Najodločneje je davku vseskozi nasprotovala Velika Britanija, ki se boji bega vlagateljev iz londonskega Cityja, največjega evropskega finančnega središča. V primeru omejene uvedbe davka je London pretil tudi s sodiščem, če bi ta kakor koli vplivala na Otok.

Zagovorniki davka izpostavljajo zlasti argumenta pravične delitve bremen in povečanja odgovornosti finančnega sektorja, ki velja za glavnega krivca za krizo. Nasprotniki pa opozarjajo predvsem na beg kapitala in investicij v davčno ugodnejša okolja.