REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenija, evropska zmagovalka: Ne v pandemiji, pač pa po brezposelnosti, zmanjšanju standarda in pesimizmu

Slovenija, evropska zmagovalka: Ne v pandemiji, pač pa po brezposelnosti, zmanjšanju standarda in pesimizmuSlovenija in nezaposlenost - tli nezadovoljstvo

Slovenska vlada se vidi kot zmagovalka v pandemiji.

Predsednik slovenske vlade je že napovedal, da odlična epidemiološka slika Sloveniji omogoča »tudi preklic splošne epidemije«.

Najverjetneje s koncem maja, z dnem, ko se iztečeta prva dva protikoronska ukrepa.

Ob tem pa je Janez Janša opozoril na veliko težavo gospodarstva. »Pred vrati imamo recesijo je dejal in opozicijo pozval k sodelovanju.

Različne evropske države so se tudi na pandemijo odzvale različno. In v nekaterih je pebivalstvo krizo občutilo bistveno manj, kot jo čutimo v Sloveniji.

Res je, da je recesija globalna, toda podatki kažejo, da je »uspešna zgodba« Slovenije v pandemiji veliko manj uspešna, ko se pogledajo gospodarski podatki.

Različne evropske države so se tudi na pandemijo odzvale različno.

In v nekaterih je pebivalstvo krizo občutilo bistveno manj, kot jo čutimo v Sloveniji.

Nezaposlenost v Sloveniji
Slovenijo je brezposelnost zaradi Covida-19 prizadela zelo hudo, podobno kot Grčijo. Veliko bolje je celo na Balkanu, kjer predvsem Srbija že naslednje leto pričakuje najvišjo gospodarsko rast. Vir: EUROFOUND

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) Sloveniji za letos v luči krize zaradi pandemije novega koronavirusa že napoveduje 5,5-odstotni upad BDP, ki naj bi mu v 2021 sledila petodstotna rast gospodarske dejavnosti.

EBRD je s tem napovedi občutno poslabšala, vendar je za zdaj še najmanj pesimistična.

Kljub »korona ukrepom« je torej skoraj polovica državljanov boleče občutila krizo na lastni koži in veliko vprašanje je tudi, ali so ukrepi slovenske vlade potemtakem sploh dosegli cilj.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj tako za letos pričakuje 8,1-odstotni upad BDP, Evropska komisija sedemodstotno zmanjšanje gospodarske dejavnosti, Mednarodni denarni sklad osemodstotnega, Banka Slovenije pa glede na potek dogodkov pričakuje padec med 6,2 in 16,1 odstotka.

Podobno je z brezposelnostjo v Sloveniji, kjer Slovenija prehiteva številne evropske države.

Število registriranih brezposelnih se ob epidemiji novega koronavirusa zvišuje tudi v maju, a v nekoliko upočasnjenem tempu. Do vključno 8. maja se je povzpelo za 987 oseb na 89.635 brezposelnih, kažejo vmesni podatki Zavoda RS za zaposlovanje.

Danes jih je že preko 90.000, konec leta 2019 pa jih je bilo nekaj nad 20.000.

Od 4. do vključno 8. maja se je v evidenco brezposelnih na novo vpisalo nekje med 350 in 700 oseb dnevno, potem ko se je jih je v začetku aprila tudi po 1000 in več na dan.

Do petka, ko so na voljo zadnji podatki, se je na seznam brezposelnih, ki ga vodijo na Zavodu, na novo tako vpisalo 2813 oseb.

Janez in Urška
Je Slovenija res zmagala? Podatki o brezposelnosti že kažejo porazno sliko, Slovenci pa zdravstvenemu sistemu podpovprečno zaupajo.

V celotnem aprilu je bilo novih prijav 14.419, v marcu 7848, v februarju pa denimo 5172.

Tudi podatki prvih raziskav Eurofounda kažejo, da je Slovenija med najhuje prizadetimi tudi na področju nezaposlenosti, slabi pa so tudi nekateri drugi kazalci.

V Sloveniji ljudje, v primerjavi s povprečjem v EU, podpovprečno zaupajo tako zdravstvenemu sistemu kot Evropski uniji.

Okoli 5 odstotkov vprašanih v 27 državah EU je delo zaradi Covida-19 že izgubilo trajno, 23 odstotkov pa začasno.

Finančna situacija v Sloveniji danes in pred 3 meseci
Tako vprašani vidijo svojo finančno situacijo kot slabšo kot pred tremi meseci (levo) in napovedujejo, da bo slabša čez tri mesece (desno). V Sloveniji so prebivalci nadpovprečno pesimistični, najbolj optimistični so na Danskem, najmanj pa v Bolgariji.  

Nezaposlenost se je s 6 odstotkov v EU že dvignila na 6,5 odstotke. Okoli 18 odstotkov delavcev je že pričelo delati v prostem času, da bi lahko plačali položnice.

Slovenija se nahaja med državami, v katerih državljani opažajo bistveno poslabšanje svoje finančne situacije v primerjavi s tisto izpred treh mesecev.

Tako so na primer na Danskem samo v 12 odstotkih ljudje opazili bistveno poslabšanje situacije, medtem ko isto poslabšanje v Bolgariji občuti 60 odstotkov ljudi.

Slovenija se z okoli 44 odstotki tistih, ki so opazili bistveno poslabšanje svoje situacije že nahaja med državami, ki so bližje Bolgariji kot pa Danski.

Slovenija se z okoli 44 odstotki tistih, ki so opazili bistveno poslabšanje svoje situacije že nahaja med državami, ki so bližje Bolgariji kot pa Danski.

Kljub »korona ukrepom« Janševe vlade je torej skoraj polovica državljanov že boleče občutila krizo na lastni koži in veliko vprašanje je tudi, ali so ukrepi slovenske vlade potemtakem sploh dosegli cilj.

Če občuti tako veliko pomanjkanje tako veliko število ljudi, to kaže, da so ti napori vlade, kljub vladni propagandi, dosegli precej manj učinka, kot se na prvi pogled zdi.

Samozaposleni so bili na primer tudi v Evropi med najbolj prizadetimi, ukrepi slovenske vlade pa so bili na tem področju zaradi birokratskih ovir, diskriminacije (javne objave podatkov itd.), spreminjajočih se načinov izračunov »izpada dohodkov« (najprej 25 in 50 odstotkov, potem 10 odstotkov, najprej februar, potem celotno leto 2019 kot temelj za izračun + grožnja z vračanjem ob »presežkih, vse to v 2 mesecih) tukaj med najbolj zanikrnimi.

Preprosto, vlada je pokazala, da ima samostojne podjetnike za navadne mezdne delavce in ne za prave kapitaliste.

Zaupanje v Sloveniji: med najnižjimi v EU
Slovenci podpovprečno, v primerjavi s povprečjem v EU-27, zaupajo EU in zdravstvenemu sistemu.

Veliko samostojnih podjetnikov sploh ni zaprosilo za pomoč, tisti, ki pa so, pa se soočajo z javnim šikaniranjem, ker so morali objaviti svoja zaprosila državi.

Evropske države so to pomoč dale brez podobnih pogojev, kljub temu pa 52 odstotkov samozaposlenih in 49 odstotkov nezaposlenih v Evropi izraža skrb za svojo finančno situacijo in pričakujejo, da se bo v naslednjih treh mesecih poslabšala.

Več kot 56 odstotkov jih ne bo moglo vzdrževati življenjskega standarda več kot 3 mesece brez prihodkov, 27 odstotkov jih nima prihrankov in samo 29 odstotkov jih ima dovolj denarja, da preživi naslednje tri mesece.

Veliko samostojnih podjetnikov v Sloveniji sploh ni zaprosilo za pomoč, tisti, ki so, pa se soočajo z javnim šikaniranjem, ker so morali objaviti svoja zaprosila državi.

V Sloveniji je skoraj 50 odstotkov ljudi prepričanih, da bo situacija v naslednjih treh mesecih slabša, kot je danes.

Slovenija je šesta najbolj pesimistična država v Evropi med 27 članicami.

Bolj pesimistični so samo še prebivalci v Bolgariji, Grčiji, Poljski, Madžarski in Hrvaški.

Pri tem ima v povprečju v EU-27 28 odstotkov vprašanih zakasnitve pri plačevanju računov, 24 odstotkov pri plačilu potrošniških kreditov, 23 odstotkov jih zamuja pri plačilu telefonskih ali internetnih računov, 22 odstotkov pa pri odplačevanju stanovanjskih kreditov.

Zadovoljstvo z življenjem
Zadovoljstvo z življenjem: v Sloveniji podpovprečno.

Ob tem jih ima 21 odstotkov tudi »neformalne dolgove«, 16 odstotkov pa zamuja pri plačevanju zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenih računov.

Kar pomeni, da bodo finančni bombončki, ki jih je razmetala sedanja vlada že v nekaj mesecih pošli, nato pa bo sledilo soočenje s kruto realnostjo.

Finančni bombončki, ki jih je razmetala sedanja vlada, bodo že v nekaj mesecih pošli, nato pa bo sledilo soočenje s kruto realnostjo.

Obenem pa dejstvo, da je prebivalstvo Slovenije izrazito nezadovoljno in črnogledo kar se tiče sedanjega in prihodnjega položaja kaže, da vladni ukrepi niso dosegli tistega učinka, ki naj bi ga.

Vlada je tako razglasila zmago, hvali se z odličnimi »protikorona ukrepi«, pri tem ji pomagajo tudi vladna trobila (SiOL), toda kaj to pomaga – prebivalstvo je med najbolj pesimističnimi v Evropi in med tistimi, ki v naslednjih treh mesecih pričakuje bistveno poslabšanje svojega položaja.

Slovenija zato ni toliko »šampionka« v boju proti koronavirusu, kot je že v tem trenutku šampionka po nezaposlenosti, zmanjšanju standarda in slabih perspektivah v prihodnosti.

Delite članek