SB Brežice: Manjše bolnišnice zaradi zagotavljanja storitev primorane kršiti predpise

Splošna bolnišnica (SB) Brežice, ki ji je računsko sodišče nedavno izreklo mnenje s pridržkom, je večino ugotovljenih nepravilnosti že odpravila, nekatere še odpravlja. Ob tem pa direktorica bolnišnice Nataša Avšič Bogovič opozarja, da so predvsem manjše bolnišnice zaradi zagotavljanja storitev ter varne obravnave primorane kršiti predpise.

Računsko sodišče je nedavno štirim slovenskim bolnišnicam v presoji pravilnosti sklepanja pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v letih 2012 in 2013 izreklo mnenje s pridržkom, poleg brežiške še Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Splošni bolnišnici Trbovlje in Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna.

Računsko sodišče je prečno revizijo izvedlo v tistih bolnišnicah, v katerih je bil obseg stroškov podjemnega dela za opravljanje zdravstvenih storitev v primerjavi s stroški dela največji. Ob tem je računsko sodišče v zvezi z ugotovitvami ministrstvo za zdravje opozorilo na sistemske pomanjkljivosti.

Kot je v odziv na mnenje s pridržkom za STA pojasnila direktorica Splošne bolnišnice Brežice Nataša Avšič Bogovič, spada brežiška bolnišnica med manjše regijske bolnišnice, ki zaposluje del zdravnikov tudi tako, da z njimi sklene podjemne pogodbe. V nekaterih primerih, denimo pri anesteziologih in radiologih, so po besedah direktorice tako primorani poslovati, saj ne morejo dobiti zadostnega števila zdravnikov specialistov, čeprav kadre ves čas intenzivno iščejo.

V nekaterih primerih brežiška bolnišnica podjemne pogodbe sklepa zaradi manjšega obsega potreb po zdravnikih določenih specialnosti oz. subspecialnosti (nevrolog, kardiolog, otorinolaringolog). V večini primerov pa imajo zdravnike zaposlene po podjemnih pogodbah zaradi izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva. Tu gre predvsem za ginekologe, pediatre, anesteziologe.

Kot nepravilnost je v poročilu računskega sodišča navedeno tudi, da je SB Brežice nekaj zdravnikom v letu 2013 izdala soglasje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, čeprav je sklepala podjemne pogodbe z zunanjimi zdravniki za opravljanje enakih storitev in s tem ravnala v nasprotju z zakonom o zdravstveni dejavnosti. "To nepravilnost bi lahko komentirala sicer kot sporno, a z vidika poslovodnega organa na to gledam pozitivno," pravi direktorica brežiške bolnišnice in pri tem izpostavlja prenos znanja teh zunanjih zdravnikov, ki delajo v večjih ali specialističnih bolnišnicah, na kolege v brežiški bolnišnici.

Direktorica poudarja, da bo glede na vsesplošno pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji vedno nek javni zdravstveni zavod moral kršiti tako zapisano zakonodajo, da bo opravljeno delo na ravni Slovenije. "Bolnišnice, predvsem manjše, žal drugače v tem trenutku ne moremo poslovati, zato se kršijo predpisi. Pa ne z namenom pridobivanja koristi in oškodovanja javnih sredstev, pač pa z namenom zagotavljati javne zdravstvene storitve čim večjemu krogu bolnikov, ob tem pa zanje zagotoviti varno in kakovostno obravnavo," pravi direktorica brežiške bolnišnice in dodaja, da s tem še kako vplivajo na čakalne dobe.

V brežiški bolnišnici si bodo po preučitvi poročila računskega sodišča zastavili roke, v katerih bodo lahko izvedli popravljalne ukrepe. Odzivno poročilo napovedujejo v roku 90 dni.