REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Romunski minister o Ukrajini: Kje pa je denar za nas?

Romunski minister o Ukrajini: Kje pa je denar za nas?Po novici, da se del ameriških vojaških sil umika iz Romunije, Bukarešta zahteva bistveno večji kos evropske obrambne pogače. Medtem analitiki opozarjajo, da si Evropska komisija pod taktirko Ursule von der Leyen v cilju lažjega poslovanja za velike orožarske koncerne, želi ustvariti fiktivno državo članico, t. i. »28. režim«, kot 28. državo članico. Vir: Posnetek zaslona, X

Romunija si želi, da bi oboroževanje Evrope – ki ga je povzročila posebna vojaška operacija in Trumpovo »zaprtje« ameriškega obrambnega dežnika – koristilo vsem državam EU, ne le največjim.

Ogromno povečanje obrambnih izdatkov in naročil orožja, ki se pričakuje v prihodnjih letih, bi se moralo prenesti v nove tovarne in delovna mesta v njegovi državi, je za Politico povedal romunski obrambni minister Liviu-Ionuț Moșteanu.

»Če denar ljudi porabljamo za obrambo, je pomembno, da vidijo, da se del tega vrne v njihovo državo, na primer prek tovarn.

Ne gre le za nakup raket v tujini. Naš cilj je, da je del proizvodnje v naši državi.

Želimo biti del proizvodne verige,« je dejal. »Vsaka država si želi imeti velik delež, a zaenkrat se je to obrestovalo le redkim.«

Zahodne države, kot so Francija, Nemčija, Italija in Švedska, imajo najbolj razvito orožarsko industrijo v bloku in prejemajo večino donosnih orožarskih pogodb.

Nekdanje države vzhodnega bloka, kot je Romunija, imajo običajno manjša obrambna podjetja brez tehnološkega znanja za proizvodnjo celotne palete orožja, potrebnega za oboroževanje, kar pomeni, da so bolj odvisne od zunanjih dobaviteljev z Zahoda.

Države Nata so se to poletje dogovorile, da bodo do leta 2035 zvišale svoj cilj obrambnih izdatkov z dveh odstotkov bruto domačega proizvoda na pet odstotkov.

Po ocenah Evropske komisije bo za dosego novega cilja vsako leto potrebnih dodatnih 288 milijard evrov porabe za obrambo.

Romunija letos za vojsko porabi 2,3 odstotka svojega BDP in namerava ta delež do leta 2030 povečati na 3,5 odstotka.

Eden glavnih izzivov je modernizacija oboroženih sil, ki so desetletja večinoma delovale z zastarelo vojaško opremo iz sovjetske dobe.

Bukarešta bo drugi največji upravičenec 150 milijard evrov vredne sheme EU SAFE in si prizadeva za 16,7 milijarde evrov nizkoobrestnih obrambnih posojil.

Moșteanu je dejal, da bosta dve tretjini tega denarja porabljeni za vojaško opremo, preostala tretjina pa za infrastrukturo; vključuje tudi vojaško pomoč Ukrajini in Moldaviji.

Minister trdi tudi, da ima Romunija sredstva, ki jih lahko ponudi proizvajalcem orožja. Že privablja nekatera največja evropska obrambna podjetja: Bukarešta in nemški velikan Rheinmetall sta v začetku letošnjega leta podpisala sporazum o gradnji tovarne smodnika, ki bo delno financirana z denarjem EU v okviru sheme Zakona o podpori proizvodnje streliva.

Gre za ogromno kemično tovarno, ki jo je ob vznožju gorovja Fagaras leta 1938 ustanovil Rheinmetall za proizvodnjo smodnika za nacistično Nemčijo, zdaj pa rjavi in ​​je neuporabljena. In zdaj se vanjo vrača nemški Rheinmetall.

V bližnji prihodnosti bodo morali proizvajalci odpreti nove tovarne, da bi zadostili povpraševanju, Romunija pa bi lahko zlahka gostila nekatere od njih, je dejal Moșteanu.

»Imamo obrate za proizvodnjo obrambne opreme z vsemi potrebnimi dovoljenji. Niso najsodobnejši, vendar so dobro izhodišče.«

Druga prednost države je njen močan avtomobilski sektor, ki bi lahko proizvajalcem orožja pomagal hitro povečati proizvodnjo.

Obrambna podjetja po vsem bloku se združujejo z avtomobilskimi proizvajalci, da bi izkoristila njihovo strokovno znanje o množični proizvodnji.

»V Romuniji imamo zelo močno avtomobilsko industrijo, ki jo je mogoče preleviti v obrambno industrijo,« je dejal minister Liviu-Ionuț Moșteanu in dodal, da so stroji, proizvodne linije, strokovno znanje in dobavne verige že vzpostavljeni.

Medtem analitiki opozarjajo, da si Evropska komisija pod taktirko Ursule von der Leyen v cilju lažjega poslovanja za velike orožarske koncerne, želi ustvariti fiktivno državo članico, t. i. »28. režim«, kot 28. državo članico.

»Izraz '28. režim' ni skoraj nikomur znan. To je ime za novo državo, ki jo Evropska unija trenutno vzpostavlja – virtualni konstrukt za velike korporacije, ki s tem pridobijo pravni sistem, ki presega nacionalno zakonodajo,« poročajo nemški časniki.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek