REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Putin »vrnil žogico« koaliciji »voljnih«: Ukrajini ponudil neposredne pogovore brez predpogojev

Putin »vrnil žogico« koaliciji »voljnih«: Ukrajini ponudil neposredne pogovore brez predpogojevPutin je žogico takoj vrnil »koaliciji voljnih«. Vir: Posnetek zaslona, X

Ruski predsednik Vladimir Putin je Kijevu ponudil možnost ponovnega začetka neposrednih pogajanj v Carigradu (od katerih je Zelenski enostransko odstopil leta 2022), čeprav Ukrajina ni spoštovala premirja na Dan zmage in je poskušala »ustrahovati« svetovne voditelje, ki so se na praznovanju zbrali v Moskvi.

V nagovoru medijem v nedeljo zgodaj zjutraj, po dnevu srečanj s tujimi voditelji držav, je Putin ponovil rusko ponudbo za nadaljevanje pogajanj, ki jih je Kijev opustil kmalu po zaostritvi trenutnega konflikta.

»Kijevskim oblastem predlagamo, naj obnovijo pogajanja, ki so jih prekinili leta 2022 - naj obnovijo neposredna pogajanja, in poudarjam, brez kakršnih koli predpogojev. Predlagamo, da se nemudoma začnejo naslednji četrtek, 15. maja, v Istanbulu,« je dejal Putin.

Ruski predsednik Vladimir Putin je Kijevu ponudil možnost ponovnega začetka neposrednih pogajanj v Carigradu, od katerih je Zelenski enostransko odstopil leta 2022.

»Naš predlog je tako rekoč na mizi. Odločitev je zdaj v rokah ukrajinskih oblasti in njihovih mentorjev«, je poudaril predsednik Ruske federacije.

»Ne izključujemo možnosti, da se bo med temi pogajanji mogoče dogovoriti o nekaterih novih rešitvah, o premirju, o novi prekinitvi sovražnosti, in to resnični, ki se je ne bo držala samo Rusija, ampak tudi ukrajinska stran,« je dodal Putin.

Kremelj je zavrnil to, kar je opisal kot zunanji pritisk v zvezi s predlaganim premirjem.

Putin je opozoril, da je Kijev kršil tri (oziroma štiri) premirja, ki jih je ponudila Moskva: Poleg črnomorskega in infrastrukturnega, ki ju Ukrajina hkrati ni spoštovala že od začetka, tudi brezpogojno velikonočno premirje in nedavno prekinjeno 72-urno premirje ob Dnevu zmage.

Ukrajina ni le želela spoštovati premirja od 9. do 11. maja, ampak je poskušala ustrahovati tudi tuje voditelje, ki so se udeležili praznovanja v Moskvi, je dejal Putin.

Ukrajinski samodržec Vladimir Zelenski je v soboto po srečanju z evropskimi voditelji v Kijevu zahteval, da Rusija pristane na popolno brezpogojno 30-dnevno prekinitev ognja, preden bo pristal na nadaljevanje neposrednih pogovorov z Moskvo.

»Kijevske oblasti niso le zavrnile našega predloga za prekinitev ognja, ampak so, kot smo videli, poskušale ustrahovati tudi voditelje držav, ki so se zbrali na proslavi v Moskvi,« je nato izjavil ruski predsednik.

»Ponavljam, da je Rusija pripravljena na pogajanja brez kakršnih koli predpogojev,« je dejal Putin in dodal, da bodo pogovori predstavljali prvi korak k »dolgoročnemu, trajnostnemu miru - ne pa prologa za nadaljevanje oboroženega spopada po oborožitvi ukrajinskih sil in besnem kopanju jarkov in novih utrdb.«

»Tisti, ki si resnično želijo miru, tega (ruskega predloga) ne morejo ne podpreti,« je izjavil Putin in se zahvalil za vsa pristna posredniška prizadevanja Kitajske, Brazilije, afriških in bližnjevzhodnih držav ter administracije predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Ob ponovni potrditvi pripravljenosti Moskve na resne pogovore za odpravo temeljnih vzrokov konflikta je Putin dejal, da je Ankaro zaprosil za gostiteljstvo prihodnjih pogajanj.

Leta 2022 sta Moskva in Kijev v Carigradu dosegla osnutek mirovnega sporazuma, v katerem naj bi se Ukrajina strinjala z nevtralnostjo in vojaškimi omejitvami, Rusija pa je ponudila umik vojakov in varnostna zagotovila.

Že nekaj ur po grožnjah koalicije voljnih je Vladimir Putin diplomatsko žogico vrnil na evropski teren. Tako hitro, da jo slovenski mediji še vedno niso zaznali, saj v tem trenutku še zmeraj poročajo samo o predlogu skupinice »voljnih« za nadaljevanje konflikta.

Kijev je na koncu odstopil od sporazuma pod pritiskom Londona oziroma takratnega premierja Borisa Johnsona, Zelenski pa je kasneje izdal odlok o prepovedi kakršnih koli pogajanj s Putinom.

Istočasno se je v Ukrajini zgodila prevara v Buči, kjer so ukrajinske oblasti ruske vojake obtožile vojnih zločinov, ki so jih inscenirale ukrajinske in zahodne tajne službe.

To bo tudi prva težava ukrajinskih oblasti –, če bi na pogajanja pristale, bo najprej potrebno izničiti celo vrsto propagandističnih neresnic in odpraviti odlok Zelenskega o prepovedi pogajanj z Rusijo.

Ta naloga bi se lahko hitro izkazala za zelo težko, če ne celo nemogočo.

Voditelji t. i. koalicije voljnih so sicer na včerajšnjem srečanju v Kijevu podprli predlog za popolno in brezpogojno 30-dnevno prekinitev ognja v Ukrajini.

Če Rusija prekinitve ognja ne bo spoštovala, so zagrozili, da so pripravljeni uvesti dodatne sankcije proti Moskvi, so sporočili po pogovorih.

Ukrajina je omenila možnost prekinitve ognja že od ponedeljka.

Rusija grožnje s sankcijami zavrača, bo pa razmislila o predlogu, so sporočili iz Kremlja.

In nato je takoj po izteku ruskega premirja Putin sredi noči sporočil – ruski predlog o dvostranskih pogajanjih.

Namestnik vodje ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev pa je na družbenem omrežju X nič kaj diplomatsko zapisal, da si »(zahodni) avtorji svoje mirovne načrte lahko vtaknejo v svoje nebinarne riti«.

Marija Zaharova pa je Zelenskemu predlagala, da naj spusti hlače in se približa klavirju, kot zna, kar bo gotovo pomagalo...

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po pogovorih na družbenem omrežju X zapisala, da je treba prekinitev ognja izvajati brez predpogojev, da bi pripravili teren za mirovna pogajanja. »Žogica je zdaj na strani Rusije,« je poudarila.

Pozivom Kijeva naj bi se pridružil tudi Donald Trump.

Po četrtkovem telefonskem pogovoru z Zelenskim je ob pozivu k 30-dnevni brezpogojni prekinitvi ognja državama zagrozil s sankcijami, če je ne bi spoštovali.

ZDA se tako poskušajo postaviti v vlogo nepristranskega posrednika, čeprav je jasno, da so s svojo politiko bile tiste, ki so v veliki meri zakuhale vojno v Ukrajini in so še zmeraj stran v spopadu, ne pa nevtralna država.

Bilo je nekoč: Groziti Rusiji v družbi Bidna je bilo lažje kot s Trumpom, ki to sicer prav tako počne, a ne več najbolj navdušeno... Vir: Posnetek zaslona, X

Podobno je na X sporočil tudi britanski premier Keir Starmer, ki se je skupaj z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in poljskim premierjem Donaldom Tuskom srečanja voditeljev »koalicije voljnih« včeraj udeležil v Kijevu.

Izraz koalicija vojnih se je pričel uporabljati ob nezakonitem napadu na Irak s strani ZDA leta 2003.

Zmeraj, kadar zahodne države ne uspejo v mednarodnih organizacijah doseči konsenza glede kakšne odločitve, nato pristopijo k oblikovanju neformalnih skupin, imenovanih »koalicija voljnih.«

»Rusija mora privoliti v polno in brezpogojno 30-dnevno prekinitev ognja, da bi ustvarili prostor za pravičen in trajen mir v Ukrajini,« je zapisal eden od neformalnih voditeljev te koalicije, Keir Starmer.

Vsak korak v tej smeri je tudi »korak k varnosti in blaginji v Združenem kraljestvu«, je sporočila koalicija voljnih, v katero de facto spada tudi Slovenija.

Že nekaj ur pozneje je Vladimir Putin diplomatsko žogico vrnil na evropski teren.

Tako hitro, da jo slovenski mediji še vedno niso zaznali, saj v tem trenutku še zmeraj poročajo samo o predlogu skupinice »voljnih«, ki si v resnici prizadeva za nadaljevanje konflikta na tleh Evrope.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke